SI9620141A - Stanolni sestavki in njihova uporaba - Google Patents

Abstract

Ugotovljeno je bilo, da stanolni sestavek, ki vsebuje poleg sitostanola kot glavne komponente, tudi znatno količino vsaj 10% kampestanola, učinkovito znižuje nivoje serumskega holesterola, kadar ga vključimo v živila. Po zaestrenju je sestavek še zlasti uporaben v jedilnih maščobah in oljih in v živilih, ki vsebujejo maščobo.ŕ

Description

Stanolni sestavki in njihova uporaba

Področje izuma

Predloženi izum se nanaša na sestavek rastlinskih stanolov, ki vsebujejo sitostanol, še zlasti za uporabo kot snovi, ki znižuje nivo serumskega holesterola. Izum se nanaša tudi na ustrezno zaestreno obliko takšnega sestavka, katerega lahko s pridom uporabimo v jedilnih oljih in maščobah ter v hrani, ki vsebuje maščobo.

Ozadje izuma

Rastlinski steroli so esencialne komponente vseh rastlin. Njihova funkcija v rastlinah posnema funkcije holesterola pri sesalcih. V rastlinstvu so najbolj pogosti rastlinski steroli β-sitosterol, kampesterol in stigmasterol. Kemijska struktura teh rastlinskih sterolov je zelo podobna strukturi holesterola, razlike pa se pojavljajo v stranski verigi osnovnega ogrodja molekule. V primerjavi s holesterolom vsebuje na primer stranska veriga sitosterola dodatno etilno skupino in stranska veriga kampesterola dodatno metilno skupino.

Že od 1950-tih je znano, da rastlinski steroli učinkovito znižujejo nivoje serumskega holesterola. Tudi kadar jih dajemo v razmeroma majhnih dozah (nekaj gramov dnevno), učinkovito znižajo sposobnost absorbcije tako biliamega, kot tudi dietetičnega holesterola, s čimer znižajo nivoje serumskega celokupnega in LDLholesterola (12, 28, glej tudi 27, 32). Mehanizem, po katerem se odvija omejevanje absorpcije holesterola, Še ni podrobno znan, toda predvidevajo, da rastlinski steroli nadomestijo holesterol iz micelame faze in s tem preprečijo njegovo absorpcijo. Še zlasti je bil v vseh zgodnjih študijah glavni zanimiv rastlinski sterol sitosterol ali njegova hidrogenirana oblika, sitostanol. Vendar pa sterolna sestava testiranih pripravkov ni bila vedno dobro dokumentirana in sterolni pripravki, ki so jih uporabili v večini študij, so vsebovali tudi različne količine drugih sterolov.

Rastlinski steroli se smatrajo kot varen način zniževanja nivojev serumskega holesterola, saj so naravne komponente rastlinskih maščob in olj. Poleg tega je njihova absorpcija iz črevesja zdravih oseb omejena in omejene količine, ki se absorbirajo, se iz telesa izločijo v žolč. Hitrost absorpcije rastlinskih sterolov variira med posamezniki in med različnimi rastlinskimi steroli, toda pri zdravih ljudeh se običajno absorbira iz prebavnega trakta manj kot 5% rastlinskih sterolov (27). Pokazalo pa se je, da se absorbira do 10% dietetičnega kampesterola (20).

Pri maloštevilnih redkih boleznih, kot je sitosterolemija, se rastlinski steroli absorbirajo izjemno učinkovito, prizadeta pa je tudi eliminacija iz telesa preko žolčne poti. Serumski nivoji sitosterola, kampesterola in tudi njunih nasičenih oblik, sitostanola in kampestanola, so zelo povišani. Povišani nivoji nasičenih stanolov so najverjetneje prej posledica njihove bolj učinkovite endogene sinteze, kot pa posledica bolj učinkovite absorpcije (10, 27). Če je ne zdravimo, sitosterolemija vodi že v mladosti do ksantomatoze in koronarne srčne bolezni. Pri ljudeh s to boleznijo lahko dajanje nenasičenih rastlinskih sterolov v količinah, ki so večje od normalno prisotne v hrani, vodi do nevarnih učinkov za zdravje.

Lees in Lees (25) sta testirala učinke treh različnih sitosterolnih pripravkov na koncentracije plazemskih lipidov in lipoproteinov. Eden izmed pripravkov je bil Cytellin, komercialni pripravek (Eli Lilly Co., ZDA), ki vsebuje 60-65% sitosterola in 35-40% drugih sterolov, v glavnem kampesterola. Povprečna doza 18 g/dan, razdeljena v tri doze, je imela za rezultat 10,5 %-ni povprečni padec v plazemskem celokupnem holesterolu in 15 %-ni padec v LDL-holesterolu. Vendar pa, kadar normalno detektiramo v plazmi (10, 33) le sledove rastlinskih sterolov, ki vključujejo kamposterol, plazemska koncentracija kampesterolov pri osebah, ki sta jih testirala Lees in Lees (25), variira od 4 do 21 mg/dl. V diskusiji sta avtorja zelo poudarila, da zaradi tega, ker je aterogenost kampesterola neznana, ne moreta priporočati uporabe sitosterolnega pripravka z razmeroma visoko vsebnostjo kampesterola, kot je pripravek Cytellin, katerega sta uporabila v svoji študiji.

Nadalje so Lees in sod. (26) preučevali učinkovitost rastlinskih sterolov iz sojinega olja in talovega olja v zniževanju nivoja krvnega holesterola. Uporabili so dve različni fizikalni obliki vsakega rastlinskega sterola, in sicer suspenzijo in prašek. Sojin sterol sestoji iz 60-65% sitosterola in 35% kampesterola, dajali pa so dnevno dozo povprečno 18 g sterolov na dan (v območju 9-24 g) v treh enakih dozah. V tej študiji so uporabili sterolni pripravek talovega olja z le okoli 5 % kampesterola. Testirali so dnevno dozo 3 g obeh pripravkov sterola talovega olja (prašek in suspenzijo). Poleg tega so testirali dozo 6 g suspenzije sterola talovega olja.

Sojin sterol v obeh fizikalnih oblikah in sterol talovega olja v obliki prahu so zmanjšali vsebnost plazemskega holesterola v povprečju za 12 % (26). Vendar pa so tudi v tej Študiji opazili razmeroma visoko sposobnost absorpcije kampesterola, ki je bila prikazana že prej. Pri petih testiranih pacientih so bili nivoji plazemskega kampesterola v območju od 5-21 mg/dl (povprečno 16 mg/dl). Torej ponovno, tudi če je bilo dokazano, daje učinek sojinega sterola na zniževanje holesterola signifikanten, avtorji niso priporočali njegove uporabe kot sredstva za zniževanje holesterola. Nasprotno pa so priporočali, da naj bi farmacevtski pripravki rastlinskega sterola vsebovali minimalno kampesterola in maksimalno sitosterola. Na osnovi obeh zgoraj navedenih študij lahko zaključimo, da se uporaba sterolov na osnovi rastlinskega olja, kot je sojin sterol, močno odsvetuje.

Nasičeni rastlinski steroli, kot sta sitostanol in kampestanol, so v večini rastlinskih olj prisotni le v sledovih. Vendar pa steroli talovega olja vsebujejo 10-15 % sitostanola, nasičene oblike sitosterola. Sitostanol lahko pripravimo tudi s hidrogeniranjem dvojne vezi v sitosterolu. V zadnjih študijah, ki so bile opravljene tako s poizkusnimi živalmi, kot ljudmi, je bilo dokazano, daje sitostanol bolj učinkovit kot sredstvo za zniževanje holesterola, kakor sitosterol (8, 16, 17, 18, 19, 36).

Dodatna prednost sitostanola je, da se v glavnem ne absorbira. Več študij (npr. 9, 16, 17, 21) je pokazalo, da sitostanol praktično nima sposobnosti absorpcije, lahko pa se absorbirajo majhne količine (< 5%) njegove nenasičene oblike, sitosterola (33). Podobno je in vitro študija Amstronga in Careya (6) pokazala, da je holestanol, nasičena oblika holesterola, bolj hidrofoben in da ima manjšo sposobnost absorpcije kot holesterol.

Kadar sitostanol pripravljamo s hidrogeniranjem najbolj običajnih rastlinskih sterolnih virov, se iz kampesterola tvori še en nasičen rastlinski sterol, in sicer kampestanol. Do nedavno je bilo znanega razmeroma malo o sposobnosti absorpcije in možnem hipoholesterolemičnem učinku tega stanola. Na osnovi zgoraj navedenih podatkov, ki navajajo, da imajo nasičeni steroli manjšo sposobnost absorpcije kot njihove nenasičene oblike, lahko postavimo hipotezo, da bi bil kampestanol lahko dejansko brez sposobnosti absorbcije.

Za Študij sposobnosti absorbcije različnih rastlinskih sterolov so Heinemann in sod. (20) primerjali intestinalno absorpcijo holesterola s kampesterolom, sitosterolom, stigmasterolom, kot tudi z nizkimi koncentracijami sitostanola in kampestanola pri ljudeh s pomočjo intestinalne perfuzijske tehnike. Rezultati so pokazali, da je absorpcijska hitrost različnih rastlinskih sterolov variirala med različnimi rastlinskimi steroli, pri čemer je bila v povprečju 4,2 % za sitosterol, 4,8 % za stigmasterol, 9,6 % za kampesterol in 12,5 % za kampestanol. Pri desetih moških so zaznali veliko variacijo med absorpcijsko učinkovitostjo.

Tako so Heinemann in sod. (20) ugotovili, da se kampestanol absorbira bolj učinkovito kot njegova nenasičena oblika, kampesterol. To je ponovno predvidevanje, ki temelji na predhodno citiranih študijah, ki so pokazale, da naj bi imeli nasičeni steroli (sitostanol, holestanol) manjšo sposobnost absorpcije kot nenasičeni steroli (sitosterol, holesterol). Razlog za to ostaja nepojasnjen. Heinemann in sod. (20) so predvidevali, da je lahko razlog za ta nasprotujoč si rezultat v tem, da je bila študija Amstronga in Careya (6) narejena z in vitro pogoji in da teorija hidrofobnosti, kot glavnega faktorja v micelami vezavi in/ali absorpciji, morda ni pomembna v in vivo pogojih. Vendar pa to predvidevanje ne pojasnjuje dejstva, da je bilo več študij, ki so pokazale slabšo sposobnost absorpcije sitostanola v primerjavi s tisto, ki jo ima sitosterol, narejeno pod in vivo pogoji. Tako avtorji niso pojasnili rezultatov

Heinemann in sod. (20), ki so v nasprotju s predhodnimi rezultati.

Sugano in sod. (34) so preučevali hipoholesterolemično aktivnost koruznih sterolov (sestava: 31 % kampesterola, 4 % stigmasterola in 65 % sitosterola) in koruznih stanolov (sestava: 31 % kampestanola in 69 % sitostanola) ki so jih pridobili s hidrogeniranjem zmesi sterolov koruznega olja. Izvedli so dva poizkusa na podganah. Tako sterol, kot stanol sta pokazala hipoholesterolemične učinke na nivoju 0,5-1 % diete, kadar je bil zaužit holesterol (1 % v dieti). V prvem poizkusu ni bilo vidne nobene signifikantne razlike v hipoholesterolemičnem učinku fitosterolov in fitostanolov. V drugem poizkusu pa so enaki dietni nivoji fitostanolov pokazali znatno večjo sposobnost, da znižajo koncentracijo plazemskega holesterola kot fitosteroli (statistično signifikantno pri p<0,02). Še več, podgane, katere so hranili z 1,0 % stanolno dieto, so imele nivoje plazemskega holesterola signifikantno nižje (p<0,02) kot tiste živali, katere so hranili z dieto brez holesterola. Tega niso opazili pri podganah, katere so hranili z 1,0 % sterolno dieto.

Sugano in sod. (34) niso preučevali razlike v hipoholesterolemičnem učinku med stanolnimi zmesmi z visoko vsebnostjo sitostanola in nizko vsebnostjo kampestanola (sterola na osnovi talovega olja) ter stanolnih zmesi z znatno višjim nivojem kampestanola (sterol na osnovi rastlinskega olja). Primerjali so hipoholesterolemični učinek zmesi nenasičenih sterolov z ustrezno zmesjo nasičenih stanolov. Zadnje študije, ki jih je opravila ta raziskovalna skupina, so bile osredotočene na holesterolznižujoč učinek sitostanola specifično in v primerjavi s sitosterolom (21, 22, 23, 35). Dejansko se v zadnji publikaciji (23) sklicujejo na fitostanolno študijo, ki je omenjena zgoraj (34), pri čemer omenjajo le hipoholesterolemični učinek β-sitostanola v primerjavi z β-sitosterolom, ne diskutirajo pa o kakršnemkoli hipoholesterolemičnem učinku nasičenih sterolov (vključno s kampestanolom) v primerjavi z nenasičenimi steroli. V zadnjih študijah, ki so omenjene zgoraj, so bile uporabljene sterolne zmesi s tipično sestavo hidrogenirali sterolov talovega olja z visoko vsebnostjo sitostanola (>90 %).

Miettinen in Vanhanen (30) sta pokazala, da je sitostanol v obliki estra maščobne kisline bolj učinkovit v zniževanju nivojev serumskega holesterola kot prosti sitostanol. Zadnje študije so tudi pokazale, daje uporaba sitostanolnih estrov kot dela dnevne diete učinkovit način zniževanja koncentracij serumskega celokupnega in LDL-holesterola (13, 14, 15, 31, 37, 38). Prednost uporabe stanolnih estrov namesto prostega stanola je tudi ta, da so stanolni estri topni v maščobah in da jih zategadelj lahko zlahka inkorporiramo v široko množico živil, ne da bi spremenili okus, aromo ali fizikalno obnašanje končnega produkta. Postopek za pripravo sitostanolnih maščobnih estrov in uporaba stanolnih estrov, topnih v maščobah, v hrani sta bila opisana v US patentu št. 5,502,045 (2), kije tu vključen kot referenca.

Straub (3) je predlagal uporabo nasičenih stanolov (sitostanola, klionastanola, 22,23-dihidrobrazikastanola, kampestanola in njihovih zmesi) v postopku izdelave prehrambenega aditivnega sestavka, v katerem stanole zmešajo z jedilnim sredstvom za raztapljanje, učinkovito količino ustreznega antioksidanta in učinkovito količino ustreznega dispergimega sredstva. Ti prehrambeni aditivi so namenjeni zniževanju absorpcije holesterola iz živil in pijač, ki vsebujejo holesterol, npr. mesa, jajc in mlečnih proizvodov. Vendar pa v tem patentu niso predstavljeni podatki, ki bi prikazovali bodisi kakršnekoli klinične učinke, ali absorpcijo dietetičnih sterolov.

Eugster in sod. (1) navajajo uporabo majhnih količin sterolov, njihovih maščobnih estrov in glukozidov za zdravljenje tumorjev. Postopki priprave, ki jih predlagajo Eugster in sod., vključujejo nevarne kemične reagente, kot so Ν,Ν'-karbonildiimidazol, tionil klorid in topila, kot so tetrahidrofuran, benzen, kloroform ali dimetilformamid. Eugster in sod. komentirajo možno uporabo teh snovi kot dietetičnih živil in prehrambenih aditivov, toda ne predstavijo kakršnihkoli podatkov o hipoholesterolemičnih učinkih oz. ne podajajo nikakršnih zahtevkov, ki bi pokrivali takšno uporabo. Iz opisa Eugsterja in sod. je težko dobiti jasno sliko o tem, kako je končni produkt očiščen, da dobimo dovolj čist sterolni ester v dovolj velikih količinah, da se ga da uporabiti kot prehrambeno komponento. Edina omenjena postopka čiščenja sta tankoplastna kromatografija in tekočinska kromatografija visoke ločljivosti. V takem primeru je postopek priprave, opisan v patentu Eugsterja in sod., omejen le na majhne količine.

US patent 3,751,569 (4) opisuje dodajanje rastlinskih sterolnih maščobnih estrov jedilnemu olju z namenom zniževanja nivojev serumskega holesterola pri Človeku. Za uporabo v esterifikaciji prostih sterolov patent predlaga postopek, ki v nobenem primeru ne izpolnjuje zahteve za pripravo produkta prehrambene kvalitete. V smislu tega patenta se estrenje izvede med prostim sterolom in anhidridom maščobne kisline s perklorovo kislino, ki deluje kot katalizator. Uporabljena katalizator in reagent ne moreta biti sprejeta za prehrambene postopke. Poleg tega se patent nanaša le na maščobne estre naravnih rastlinskih sterolov. V nemškem patentu DE 22 48 921 (5) predlagan postopek za estrenje sterolov, ki so prisotni v oljih in maščobah, s kemijsko tehniko notranjega zaestrenja, izpolnjuje kriterije za prehrambene postopke. V tem patentu prosti sterol in prebitek maščobnega estra dodajo k zmesi olja ali maščobe, nakar celotno maščobno mešanico notranje zaestrijo z običajno znano tehniko notranjega zaestrenja. V nastali maščobni mešanici so bili dejansko vsi prosti steroli konvertirani v maščobne estre. Namen tega je bil zaščititi proste sterole v rastlinskih in živalskih oljih proti možnim spremembam med predelavo.

Predhodni podatki kažejo, da se kampesterol, eden izmed glavnih rastlinskih sterolov, absorbira razmeroma učinkovito. Zaradi tega so priporočili, da se uporabljajo le zmesi rastlinskih sterolov z minimalno vsebnostjo kampesterola. To je v praksi vodilo do uporabe sterolnih zmesi, kot so steroli talovega olja z visoko vsebnostjo sitosterola.

Večino dela s stanoli se je nanašalo le na sitostanol. Študija Heinemann in sod. (20), ki je pokazala, da se kampestanol, nasičena oblika kampesterola, lažje absorbira kot kampesterol ali sitosterol (12,5 %, 9,6 % oz. 4,2 %), je vodila do konsenza, da nasičene sterolne zmesi s povišanimi nivoji kampestanola niso vame zaradi absorpcije kampestanola. Jasen dokaz za to je dejstvo, da so vse klinične študije, ki so pokrivale uporabo stanolov (sitostanola), temeljile na sterolnih zmeseh z visokim nivojem sitostanola in nizkim nivojem kampestanola.

Uveljavljeno dejstvo iz mnogih študij (npr. 8, 17, 18, 19, 23, 36) je, daje sitostanol, nasičena oblika sitosterola, bolj učinkovit v zniževanju nivoja krvnega holesterola kot ustrezen nenasičen sitosterol. Nadalje se nasičeni steroli absorbirajo v zelo omejenih količinah, kar omogoča, da je uporaba nasičenih sterolov varen način zniževanja holesterola na populacijski osnovi. Izmed nenasičenih sterolov se še zlasti kampesterol absorbira v dovolj visokih količinah, da gre močno odsvetovati uporabo sterolnih zmesi s povišanimi nivoji kampesterola (npr. rastlinsko olje na osnovi sterolnih zmesi) (25, 26).

Skladno s tem je obstajal močan predsodek proti uporabi kampestanola v kakršnihkoli znatnejših količinah kot snovi, katero bi se dodalo živilom, kar je resno omejilo spekter surovin, ki vsebujejo fitosterol na takšne, ki vsebujejo relativno majhno količino kampesterola in njegove nasičene oblike, kampestanola.

Kratek opis izuma

Ta izum se nanaša na sestavke rastlinskega stanola, ki vsebujejo sitostanol kot glavno komponento, a tudi znatne količine kampestanola, bodisi v prosti obliki ali zaestrenega kot maščobne estre, za zniževanje nivoja krvnega serumskega holesterola.

Izum se nadalje nanaša na uporabo stanolnih sestavkov, ki vsebujejo sitostanol kot glavno komponento, a ki vsebujejo tudi znatne količine kampestanola ali njegovih maščobnih estrov, v prehrambenih proizvodih kot dietetične komponente za zniževanje nivojev krvnega serumskega holesterola.

Predmet predloženega izuma je razširiti spekter rastlinskih surovin, ki so uporabne v pripravi snovi za prehrambene proizvode, še zlasti jedilna olja in maščobe in maščobo-vsebujoča živila, ki so namenjena za kontrolo nivojev holesterola v krvnem serumu. Kot surovine za te namene izum omogoča uporabo rastlinskih olj in maščob, ki poleg sitosterola, vsebujejo tudi znatno količino kampesterola.

Primerne surovine za uporabo v pripravi sestavkov v smislu predloženega izuma so npr. koruza, soja in repična semena, uporabimo pa lahko tudi druge rastline s fitosterolno sestavo z veliko kampesterola.

Nov sestavek v smislu predloženega izuma in še zlasti njegova zaestrena oblika, sta lahko vključena v prehrambene snovi kot so olja za kuhanje, margarine, maslo, majoneza, solatni dresingi, maslo za kolače, siri (vključno z nezrelimi in zrelimi siri) in druga živila, ki vsebujejo maščobo.

Sestavek v smislu predloženega izuma se lahko konzumira kot takšen.

Natančen opis izuma

V smislu predloženega izuma vsebuje rastlinski stanolni sestavek poleg svoje glavne komponente, sitostanola, tudi znatno količino vsaj 10 % kampestanola.

Sestavek prednostno vsebuje vsaj od 20 % do 40 % in najbolj prednostno od 25 % do 35 %, npr. okoli 30 % kampestanola ali njegovega maščobnega estra, kadar sestavek zaestrimo, da ga napravimo lipofilnega.

V tem opisu so vsi podani odstotki masni odstotki, v kolikor ni navedeno drugače. V tem opisu se številke v oklepajih nanašajo na publikacije, ki so navedene v priloženem seznamu referenc.

Pridobljeni podatki presenetljivo, in v nasprotju s prevladujočimi predsodki, kažejo, da je hidrogenirana stanolna zmes, ki vsebuje sitostanol kot glavno komponento, toda ki ima znatne količine kampestanola, vsaj toliko učinkovita, kot stanolna zmes, ki vsebuje nad 90 % sitostanola in nizek nivo kampestanola, kar kaže na to, da je kampestanol vsaj toliko učinkovit v zniževanju absorpcije holesterola, kot sitostanol.

Še več, podatki iz sterolne analize krvnega seruma jasno kažejo, da ostane kampestanol dejansko neabsorbiran, pri čemer je vsebnost v krvnem serumu okoli 40 % manjša od tiste pri sitostanolu. Tako moramo stanolno zmes, ki vsebuje sitostanol kot glavno komponento, toda ki ima znatne količine kampestanola, smatrati kot vsaj toliko varno, kot je običajna stanolna zmes na osnovi talovega olja. Ta podatek je v osupljivem nasprotju s trenutnim mnenjem glede učinkovitosti in varnosti stanolnih zmesi s povišanimi količinami kampestanola (glej 20, 27, 34).

US patent št. 5,502,045 (2) je pokazal, da so maščobni estri sitostanola bolj učinkoviti pri zniževanju nivoja krvnega holesterola kot prost sitostanol. Kasnejše študije so jasno potrdile učinek margarine, ki vsebuje v maščobi topne sitostanolne maščobne estre (npr. 31) na zniževanje holesterola.

Uporaba stanolnih maščobnih estrov namesto prostih stanolov je odločilna za široko uporabo le-teh v različnih prehrambenih produktih, ki vsebujejo maščobo, ker so le stanolni maščobni estri topni v jedilnih oljih in maščobah v količinah, ki so dovolj visoke, da dosežejo nivoje, ki so učinkoviti v zniževanju absorpcije tako dietetičnega, kot biliamega holesterola iz prebavnega trakta.

Topnost stanolnih estrov v jedilnih oljih in maščobah je tako visoka kot 35-40 %, medtem ko je topnost prostih sterolov v jedilnih oljih in maščobah omejena na maksimalno 2 mas.% pri temperaturi 21 °C (24). Višje količine je možno vključiti z uporabo različnih površinsko aktivnih snovi, solubilizimih ali dispergimih sredstev, toda tudi uporaba teh snovi ne zagotovi topnosti v maščobah. Uporaba gornjih snovi je običajno z zakonom omejena ali celo prepovedana. Nadalje bodo prosti steroli v nivoju 1 % vplivali na fizikalne lastnosti maščobe ali olja, tako da povzročijo spremembe v strukturi in fizikalnem obnašanju produkta. To se ne zgodi, kadar uporabimo stanolne maščobne estre, saj lahko fizikalne lastnosti maščobne zmesi zlahka modificiramo tako, da spreminjamo maščobno kislinsko sestavo zmesi.

Očitno je, da lahko stanolne maščobne estre zlahka vključimo tudi k drugim živilom, ne le margarinam in namazom, kot je opisano v tem izumu. US patent št.

5,502,045 (2) podaja nadaljnje primere možne uporabe. Vendar pa je strokovnjakom očitno, da lahko stanolne maščobne estre dodamo k široki množici živil, še zlasti živilom, ki vsebujejo maščobe.

Predlagani so bili številni postopki za pripravo maščobnih estrov sterolov. Zadržki pri teh metodah so, da skorajda vsi uporabljajo reagente, ki niso sprejemljivi v proizvodnji produkta, kije namenjen za uporabo kot makronutrient v živilih. Običajna je uporaba toksičnih reagentov, kot je tionil klorid ali anhidridni derivati maščobnih kislin.

Prednostni postopek za pripravo stanolnih maščobnih estrov sterolov je opisan v US patentu št. 5,502,045 (2, tu vključen kot referenca). Ta postopek temelji na postopku notranjega zaestrenja, ki se široko uporablja v industriji jedilnih maščob in olj. Ta postopek notranjega estrenja se je s pridom oddaljil od predhodnih postopkov v tem, da se v njem ne uporabljajo druge snovi kot le prosti stanol, maščobni ester ali zmes maščobnih estrov in katalizator za notranje estrenje, kot je natrijev etilat. Pomembna značilnost postopka je, da je eden izmed reaktantov, maščobni ester, uporabljen v prebitku in da deluje kot topilo, pri čemer solubilizira stanol pod uporabljenimi pogoji (vakuum 0,67-1,99 kPa (5-15 mmHg)). Reakcija da zmes maščobnih estrov in stanolnih maščobnih estrov. Stanolni maščobni ester lahko zlahka koncentriramo v skoraj čiste maščobne estre z vakuumsko destilacijo, s katero odstranimo prebitek maščobnih estrov. Alternativno lahko mešanico dodamo h končni maščobni mešanici kot tako, predno izvedemo stopnjo odstranjevanja smradu (deodoriziranja).

Stanole najdemo v majhnih količinah v naravi npr. v pšenici, rži, koruzi in v tri(ti)cale rimpauii (angl. triticale) in jih tako lahko najdemo v majhnih količinah (11, 14) v dnevni prehrani. Stanole lahko zlahka proizvedemo s hidrogeniranjem naravnih sterolnih zmesi. Le talove sterolne zmesi z dovolj visoko čistoto (vsebnost sterola večja kot 98 %), katere je možno uporabiti za prehrambeno uporabo kot take, so bile tržno na razpolago že leta 1996. Rastlinski steroli z znatnimi količinami kampesterola, kot so na rastlinskem olju temelječe sterolne zmesi, lahko npr. pridobimo kot stranski produkt proizvodnje tokoferola iz destilatov rastlinskega olja. Dobljene rastlinske sterole lahko pretvorimo v stanole s hidrogenimimi tehnikami kot takimi, ki so znane iz stanja tehnike, katere temelje na uporabi Pd/C katalizatorja v organskih topilih (7, tu vključen kot referenca). Strokovnjakom je očitno, da lahko za izvedbo hidrogeniranja uporabimo široko množico Pd katalizatorjev in topil, katera, ko je izvedena ob optimalnih pogojih, pusti le majhne količine nenasičenih sterolov nekonvertiranih, medtem ko ostane tvorba tipičnih dehidroksiliranih stranskih produktov stanov in stenov na nizkem nivoju (< 1,5 %).

Predloženi izum primerja hipoholesterolemični učinek stanolne zmesi, ki vsebuje visok nivo sitostanola, katerega strokovnjaki s področja na splošno smatrajo, da je najvarnejši in najbolj učinkovit rastlinski sterol v zniževanju absorpcije holesterola in s tem nivojev serumskega holesterola, s stanolno zmesjo, ki vsebuje znatno količino kampestanola. V tem opisu so prvič opisani hipoholesterolemični učinki stanolov na osnovi rastlinskega olja pri ljudeh. Predloženi izum je prvi, ki je pokazal, da je stanolna zmes z znatno količino kampestanola (nad 10 % in prednostno okoli 30 %) vsaj toliko učinkovita kot stanolne zmesi z visokimi nivoji sitostanola. Nadalje rezultati predložene študije jasno kažejo, daje kampestanol v nasprotju s tistim, kar so poročali Heinemann in sod. (20), dejansko neabsorbiran.

Klinične študije

Za študijo hipoholesterolemičnih učinkov margarine stanolnega estra rastlinskega olja in margarine stanolnega estra talovega olja smo oblikovali 5-tedensko dvojno slepo navzkrižno Študijo z 2-tedenskim obdobjem spiranja. Priprava testa študije je bila kot sledi:

Priprava testa intervencijske študije v

Številke 1-6 označujejo krvne vzorce, zbrane pri domači dieti (1, 2), po prvem intervencijskem obdoblju (3, 4) in po drugem intervencijskem obdobju (5, 6).

VS = margarina stanolnega estra, na osnovi rastlinskega olja, TS = margarina stanolnega estra na osnovi talovega olja.

Skupina 1. (n=12)

VS

Skupina 2. (n = 12)

---1—2------TS

3—4 \

s / \ / \ /

/ \

- .....— - 5—6

VS

---5—₆

TS

->—

Domača dieta

-> Intervencijsko	Obdobje	Intervencijsko
obdobje	spiranja	obdobje
5 tednov	2 tednov	5 tednov

prostovoljk, svobodnih zdravih žensk z rahlo povišanim nivojem holesterola (povprečje 6,12±0,16 mmol/1), je v naključnem zaporedju prejemalo dnevno okoli g (250 g tub/10 dni) testnih margarin kot del dnevne diete. Merili smo serumske lipide (celokupni holesterol, LDL-holesterol, HDL-holesterol in trigliceride) in vsebnosti serumskega sterola pri domači dieti in pri koncu vsakega testnega obdobja. Krvne vzorce smo vzeli dvakrat, en teden narazen pri domači dieti in na koncu vsakega obdobja s testno margarino. Dobljene serumske lipidne vrednosti so prikazane v spodnji tabeli 1.

Tabela 1. Koncentracije serumskih lipidov (mmol/1, povprečna ± SE) med domačo dieto in po 5-tedenski obdelavi z margarino stanolnega estra rastlinskega olja (VS) in margarino stanolnega estra talovega olja (TS), (n=24).

	domača dieta	VS	TS
celokupni holesterol	6,12 ±0,16	5,77 ±0,18*	5,95 ± 0,23
LDL- holesterol	4,03 ±0,15	3,60 ±0,17*	3,76 ±0,19*
HDL- holesterol	1,54 ±0,09	1,62 ±0,09*	1,63 ±0,10*
trigliceridi	1,22 ±0,13	1,20 ±0,11	1,26 ±0,15

*p<0,05 ali manj

Obe testni margarini sta imeli za rezultat ugodne spremembe v serumskih lipidih. Znižanje v vrednostih LDL-holesterola in povišanje v vrednostih HDL-holesterola je bilo statistično signifikantno (p < 0,05 ali manj). Nadalje je imel sterolni ester na osnovi rastlinskega olja za rezultat tudi statitično signifikantno znižanje celokupnega holesterola. Dobljeno znižanje celokupnega holesterola in LDL-holesterola je bilo višje z margarino stanolnega estra na osnovi rastlinskega olja v primerjavi z margarino stanolnega estra na osnovi talovega olja. Opazili nismo nikakršnih sprememb v nivojih trigliceridov. Dobljeni rezultati serumskega lipida kažejo, da bi bila lahko margarina stanolnega estra rastlinskega olja, ki vsebuje znatno količino kampestanola v svoji stanolni frakciji, celo bolj učinkovita od margarine stanolnega estra talovega olja. Margarina stanolnega estra talovega olja je v prejšnjih študijah (14, 15, 31) pokazala učinkovite hipoholesterolemične učinke. Tako lahko na osnovi navzkrižnega dizajna te študije zaključimo, da stanoli na osnovi rastlinskega olja kažejo vsaj toliko učinkovite hipoholesterolemične učinke kot stanoli na osnovi talovega olja.

Koncentracije serumskega sterola smo kvantificirali s plinsko tekočinsko kromatografijo po predhodno objavljeni metodi (29, tu vključena kot referenca). Izračunali smo povprečja dveh meritev serumskih lipidov iz krvnih vzorcev, ki smo jih vzeli pri vsakem obdobju. Podatki povprečnih serumskih koncentracij rastlinskega sterola pri domači dieti in po vsakem testnem obdobju ter povprečne spremembe, ki smo jih opazili pri teh koncentracijah, so predstavljene v tabelah 2 in 3 spodaj.

Tabela 2. Koncentracije serumskega rastlinskega sterola (povprečje ± SE, pg/dl) med domačo dieto in po vsakem intervencijskem obdobju (n=24). VS = margarina stanolnega estra na osnovi rastlinskega olja, TS = margarina stanolnega estra na osnovi talovega olja.

	domača dieta	VS	TS
kampestanol	47 ±2	58 ±3	47 ±3
sitostanol	94 ±3	92 ±5	96 ±5
kampesterol	472 ± 37	337 ±25	350 ±28
sitosterol	277 ± 17	198 ± 12	227 ± 15

* p < 0,05 ali manj

Tabela 3. Povprečne spremembe (± SE) v koncentracijah serumskega rastlinskega sterola (pg/dl), (n=24). VS = margarina stanolnega estra na osnovi rastlinskega olja, TS = margarina stanolnega estra na osnovi talovega olja, HD = domača dieta.

	Δ (VS - HD)	Δ (TS - HD)	Δ (VS - TS)
kampestanol	11 ±2*	0±2	11 ±2*
sitostanol	-2 ±3	2±4	-4 ±4
kampesterol	-134 ±19*	-122 ±21*	-12 ± 13
sitosterol	-80 ± 11*	-51 ± 12*	-29 ± 8*

* p < 0,05 ali manj

Obe testni margarini sta signifikantno znižali nivoje serumskega kampesterola in serumskega sitosterola. Znano je, da serumska koncentracija kampesterola vpliva na intestinalno absorpcijo holesterola pri ljudeh (29, 39). Torej, nižja ko je vrednost kampesterola, nižji odstotek intestinalnega holesterola se absorbira.

Opaženi padci v nivojih serumskega kampesterola (25-28 %) med študijskimi obdobji kažejo na to, da sta obe stanolni estrski margarini znižali intestinalno absorpcijo holesterola. Nadalje ni bilo moč opaziti nobenih razlik v koncentraciji serumskega sitostanola, medtem ko je bila povprečna koncentracija serumskega kampestanola po obdobju stanolnega estra rastlinskega olja znatno višja od domače diete in po obdobju stanolnega estra talovega olja. Vendar pa je bila absolutna koncentracija kampestanola le okoli 63 % tiste za sitostanol, kar splošno smatramo, kot da dejansko nima sposobnosti absorbcije. Ta nizka serumska koncentracija kampestanola jasno kaže na to, daje absorpcija kampestanola zelo omejena, kar je v nasprotju z rezultati, ki sojih predstavili Heinemann in sod. (20). Ker se stanolne zmesi, ki vsebujejo visoke nivoje stiostanola smatrajo kot vame za uživanje pri ljudeh, moramo stanolne zmesi, ki vsebujejo znatne količine kampestanola smatrati kot enako vame, kar temelji na dejstvu, da je kampestanol, podobno kot sitostanol, dejansko brez sposobnosti absorpcije.

V naslednjih delovnih primerih je natančno opisana priprava sestavkov stanolnega estra v smislu izuma in margarin, ki so bile uporabljene v gornjih kliničnih študijah.

Primer 1: Hidrogeniranje sterolnih zmesi

Na trgu razpoložljivo sterolno zmes, dobljeno iz destilata rastlinskega olja (sestava: brazikasterol 2,7 %, kampesterol 26,7 %, stigmasterol 18,4 %, sitosterol 49,1 % in sitostanol 2,9 %) smo hidrogenirali v reaktorju pilotskega merila (25 1). V reaktor smo napolnili 26 g vlaknastega Pd katalizatorja (Smop-20; vsebnost Pd 10 mas.%, Smoptech, Turku, Finska), 26 g destilirane vode za aktivacijo katalizatorja in 11,7 kg propanola. Reaktor smo sprali z dušikom in izvajali aktivacijo katalizatorja pod plinastim vodikom pri tlaku 1 bara in temperaturi 65 °C 30 minut. Po aktivaciji smo mešanico ohladili na 40 °C, nakar smo dodali 1,3 kg sterolne mešanice.

Propanolno sterolno zmes smo segrevali pod dušikovo atmosfero do 65 °C, nakar smo dušik nadomestili z vodikom. Potem, ko je bilo temeljito spiranje z vodikom končano, smo izvedli reakcijo hidrogeniranja pri tlaku vodika 1 bara. Normalni čas konverzije je okoli 120 min. Konverzijo lahko zlahka opazujemo tako, da jemljemo alikvote, katere analiziramo s HPLC.

Tlak vodika smo znižali in reaktor sprali z dušikom. Vlaknast katalizator smo odfiltrirali s tlakom dušika. Propanolno stanolno mešanico smo pustili, da kristalizira preko noči pri 10 °C, nakar smo stanolne kristale vakuumsko odfiltrirali in pogačo sperali z 0,5 kg hladnega propanola. Dobljeno stanolno zmes smo posušili pri 60 °C v vakuumski omari. Dobitek je bil 75% in sestava dobljene stanolne zmesi je bila glede na kapilarno GC analizo: kampesterol 0,2 %, kampestanol 28,9 %, stigmasterol 0,1 %, sitosterol 0,2 %, sitostanol 70,1 %. Upoštevati je potrebno, da se je brazikasterol hidrogeniral v 24 β-metil holestanol, epimer kampestanola, toda ker se z običajnimi kapilarnimi plinskimi kromatografskimi postopki, ki so nesposobni ločiti glede na kiralnost, pojavita v istem piku, ga običajno izračunamo kot kampestanol. Na osnovi začetne sterolne zmesi mora biti vsebnost 24P-metil holestanola 2,7 %.

Primer 2: Priprava stanolnih maščobnih estrov

Stanolno maščobno estrsko zmes pripravimo v pilotskem merilu. 6 kg stanolov, ki smo jih dobili z združevanjem več šarž, dobljenih s postopkom hidrogeniranja, ki je podan v primeru 1, smo sušili preko noči pri 60 °C in zaestrili z 8,6 kg zmesi nižjega metil estra eruka kisline repičnega olja. Sterolna sestava stanolne mešanice, ki smo jo uporabili, je bila: kampesterol 0,4 %, kampestanol (+ 24p-metilholestanol) 29,7 %, stigmasterol 0,1 %, sitosterol 0,4 % in sitostanol 68,0 %. Vsebnost stanolov v mešanici je bila 98,2 %. Estrenje smo izvedli, kot sledi:

Zmes stanolov in nižjega maščobnega metil estra eruka kisline repičnega olja smo segrevali v reaktorski posodi pri 90-120 °C pod vakuumom 0,67-1,99 kPa (5-15 mmHg). Po sušenju 1 uro smo dodali 21 g Na-etilata in z reakcijo nadaljevali okoli 2 uri. Katalizator smo uničili z dodatkom 30 % vode (masni) pri 90 °C. Po ločevanju faz smo vodno fazo odstranili in izvedli drugo spiranje. Po ločitvi vodne faze, smo oljno fazo posušili v vakuumu pri 95 °C ob mešanju 200 obr/min. Zmes stanolnih maščobnih kislin smo rahlo belili 20 min. pri 3,99 kPa (30 mmHg) in temperaturi 110 °C z 1,0 % belilne zemlje (Tonsil Optimum FF, Sudchemie, Nemčija) ob mešanju 200 obr/min. Belilno zemljo smo odfiltrirali, dobljeno zmes maščobnih metil estrov ter stanolnih maščobnih estrov pa lahko k maščobnim mešanicam pred odstranjevanjem smradu (deodoriziranjem) dodamo kot tako ali pa lahko prebitek metil estrov oddestiliramo pod vakuumom. Skladno s tem lahko mešanici odstranimo smrad, da dobimo zmes stanolnih maščobnih estrov brez okusa, katero lahko k različnim postopkom izdelave živil dodamo kot tako.

Konverzija postopka estrenja je običajno več kot 99 %, merjeno s hitro HPLC metodo, in dobitek je v območju 95%.

Primer 3: Proizvodnja margarin za klinične študije % margarin z maščobnimi estri stanola talovega olja in maščobnimi estri stanola na osnovi rastlinskega olja smo proizvedli na perfektorju pilotskega merila Gerstenberg & Agger 3 x 57. Maščobne estre stanola talovega olja smo dobili iz normalne produkcije margarine Benecol firme Raision Margariini, Finska. Uporabili smo normalno maščobno mešanico brez transmaŠčobnih kislin (sestava: 30 % nehidrogenirane notranje zaestrene rastlinske maščobe in 70 % tekočega LEAR olja), h kateremu smo dodali zmesi stanolnih maščobnih kislin. Vsebnost stanola v končnem produktu smo naravnali tako da je bila 12 g/100 g produkta, kar bi zagotovilo dnevni vnos 3 g stanolov pri nivoju uporabe 25 g/dan. Produkte smo pripravili po naslednjem receptu:

maščobna mešanica, ki vključuje stanolne maščobne estre 80% voda 19% sol 0,5% emulgator, Dimodan BP

Na-bikarbonat in citronska kislina kot sredstvi za regulacijo pH β-karoten kot barvilo arome.

Dobljene margarine smo embalirali v 250 g polipropenske tube, katere smo zavarili z aluminijasto folijo. Okus in tekstura produktov sta bila enaka tržnim margarinam.

Vsebnost stanola v stanolni margarini na osnovi talovega olja je bila 12,7 g/100 g produkta in vsebnost stanola v stanolni margarini na osnovi rastlinskega olja je bila 12,6 g/100 g produkta. Sterolna sestava obeh produktov je bila kot sledi:

brazikasterol	Margarina stanola na osnovi talovega olja 0,3%	Margarina stanola na osnovi rastlinskega olj 0,4%
kampesterol	2,2%	2,4%
kampestanol	7,5%	27,6%
sitosterol	7,4%	4,2%
sitostanol	82,5%	63,8%
drugo	0,1%	1,6%

Seznam referenc:

US patentni spisi

Ref. št.

Eugster C, Eugster C, Haldemann W, Rivara G. Sterols, their fatty acid dispersible agents containing these compounds, and their use for treatment of tumors. 1993. US patent št. 5,270,041.

Miettinen TA, Vanhanen H, Wester I. Use of stanol fatty acid ester for reducing serum cholesterol level. 1996. US patent št. 5,502,045.

Straub CD. Stanols to reduce cholesterol absorption from foods and methods of preparation and use thereof 1993. US patent št. 5, 244, 887.

Clear cooking and salad oils having hypocholesterolemic properties. 1973. US patent št. 3,751,569.

Ostali patentni spisi

Baltes J, Merkle R. Verfahren zur Herstellung eines Gemisches aus pflanzlichen und tierischen Olen bzw. Fetten und Fettsaurestemestem. Nemški patent DE 22 48 921.

Ostale publikacije

Amstrong MJ, Carey MC. Thermodynamic and molecular determinants of sterol solubilities in bile salt micelles. J Lipid Res 1987; 28: 1144-1155.

Augustine RL, Reardon Jr. EJ 1969. The palladium catalyzed hydrogenation of holesterol. Org Prep and Proced 1969; 1: 107-109.

Becker M, Staab D, Von Bergmanu K. Treatment of severe familial hypercholesterolemia in childhood with sitosterol and sitostanol. J. pediatr 1993; 122: 292-296.

Czubayko F, Beumers B, Lammsfuss S, Lutjohann D, von Bergmanu K. A simplified micro-method for quantification of fecal excretion of neutral and acidic sterols for outpatient studies in humans. J Lipid Res 1991 ;32: 1861-1867.

Dayal B, Tnt GS, Batta AK, Speck J, Khachadurian AK, Shefer S, Salen G. Identification of 5-a stanols in patients with sitosterolemia andxanthomatosis: stereochemistry of the protonolysis of steroidal organoboranes. Steroids 1982; 40: 233-243.

Dutta PC, Appelqvist LA. Saturated sterols (stanols) in unhydrogenadted and hydrogenated edible vegetable oils and in cereal lipids. J Sci Food Agric 1996; 71:383-391.

Grundy SM, Mok ΗΥΙ. Effects of low dose phytosterols on cholesterol absorption in man. V: Greten H (Ed.) Lipoprotein metabolism. Springer-Verlag, Berlin, Heidelberg, New York, 1976: 112-118.

Gylling H, Miettinen TA, Serum cholesterol lowering by dietary sitostanol is associated with reduced absorption and synthesis of cholesterol and decreased transport of LDL apoprotein B in men with type II diabetes. In: Gotto Jr AM, Mancini M, Richter WO, Schwandt P (Eds.) Treatment of severe dyslipoproteinemia in the prevention of coronary heart disease. 4th Int Symp Munich 1992, Karger, Basel, 1993: 57-59.

Gylling H, Miettinen TA. Serum cholesterol and cholesterol and lipoprotein metabolism in hypercholesterolemic NIDDM patients before and during sitostanol ester-margarine treatment. Diabetologia 1994; 37:773-780.

Gylling H, Siimes MA, Miettinen TA. Sitostanol ester margarine in dietary treatment of children with familial hypercholesterolemia. J Lipid Res 1995; 36: 1807-1912.

Hassan AS, Rampone AJ. Intestinal absorption and lymphatic transport of cholesterol and β-sitostanol in the rat. J Lipid Res 1979; 20: 646-653.

Heinemann T, Leiss O, von Bergmann K. Effect of low-dose sitostanol on serum cholesterol in patients with hypercholesterolemia. Atherosclerosis 1986; 61:219223.

Heinemann T, Pietruck B, Kullack-Ublick G, von Bergmann K. Comparison of sitosterol and sitostanolon inhibition of intestinal cholesterol absorption. Agents Actions (Suppl) 1988; 26: 1 17-122.

HeinemannT, Kullak-UblickG-A, Pietruck B, von Bergmann K. Mechanisms of action of plant sterols on inhibition of cholesterol absorption. Eur J Ciin pharmacol 1991; 40: 59-63.

Heinemann T, Axtmann G, von Bergmann K. Comparison of intestinal absorption of cholesterol with different plant sterols in man. Eur J Ciin Invest 1993; 23: 827-831.

Ikeda I, Sugano M. Comparison of absorption and metabolism of β-sitosterol and β-sitostanol in rats. Atherosclerosis 1978; 30: 227-237.

Ikeda I, Tanabe Y, Sugano M. Effects of sitosterol and sitostanol on micellar solubility of cholesterol. J Nutr Sci Vitaminol 1989; 35: 361.-369.

Ikeda I, Kawasaki A, Samezima K, Sugano M. Antihyper-cholesterolemic activity of β-sitostanol in rabbits. J Nutr Sci Vitaminol 1981; 27: 243-251. Jandacek RJ, Webb MR, Mattson FH. Effect of an aqueous phase on the solubility of cholesterol in an oil phase. J Lipid Res 1977; 18: 203210.

Lees RS, Lees AM. Effects of sitosterol therapy on plasma lipid and lipoprotein concentrations. V: Greten H (Ed.) Lipoprotein metabolism. Springer-Verlag, Berlin, Heidelberg, New York, 1976: 1 19-124.

Lees AM, Mok ΗΥΙ, Lees RS, McCluskey MA, Grundy SM. Plant sterols as cholesterol-lowering agents: clinical trials in patients with hyper-cholesterolemia and studies of sterol balance. Atherosclerosis 1977;28: 325-338.

Ling WH, Jones PJH. Minireview dietary phytosterols: A review of metabolism, benefits and side effects. Life Sciences 1995; 57: 195-206.

Mattson FH, Grundy SM, Crouse JR. Optimizing the effect of plant sterols on cholesterol absorption in man. Am J Ciin Nutr 1982; 35: 697-700.

Miettinen TA, Koivisto P. Non-cholesterol sterols and bile acid production in hypercholesterolaemic patients with ilea) bypass. V: Paumgarter G, Stiehl A, Gerok W (Eds.). Bile acid and concentration in health and disease. MTP Press, Boston 1983: 183-187.

Miettinen TA, Vanhanen H. Dietary sitostanol related to absorption, synthesis and serum level of cholesterol in different apolipoprotein E phenotypes. Aterosclerosis 1994; 105: 217-226.

Miettinen TA, Puška P, Gylling H, Vanhanen H, Vartiainen E. Reduction of serum cholesterol with sitostanol-ester margarine in a mildly hypercholesterolemic population. New Engl J Med 1995; 333:1308-1312.

Pollak OJ. Effect of plant sterols on serum lipids and atherosclerosis. Pharmac Ther 1985; 31: 177-208.

Salen G, Ahrens Jr. EH, Grundy SM. Metabolism of β-sitosterol in man J Ciin Invest 1970, 49: 952-967. J Nutr Sci Vitaminol 1981; 27: 243-251.

Sugano M, Kamo F, Ikeda I, Morioka H. Lipid-lowering activity of phytostanols inrats. Atherosclerosis 1976; 24: 301-309.

Sugano M, Morioka H, Ikeda I. A comparison of hypocholesterolemic activity of β-sitosterol and β-sitostanol in rats. J Nutr 1977; 107: 2011-2019.

Vanhanen HT, Miettinen TA. Effects of unsaturated and saturated dietary plant sterols on their serum contents. Ciin Chim Acta 1992; 205: 97-107.

Vanhanen HT, Blomqvist S, Enholm C, Hyvonen M, Jauhiainen M, Torstila I, Miettinen TA. Serum cholesterol, cholesterol precursors, and plant sterols in hypercholesterolemic subjects with different apoE phenotypes during dietary sitostanol ester treatment. J Lipid Res 1993; 34; 1535-1544.

Vanhanen HT, Kajander J, Lehtovirta H, Miettinen TA. Serum levels,absorption efficiency, faecal elimination and synthesis of cholesterol during increasing doses of dietary sitostanol esters in hyper-cholesterolaemic subjects. Ciin Sci 1994; 87: 61-67.

Tilvis RS, Miettinen TA. Serum plant sterols and their relation to cholesterol absorption. Am J Ciin Nutr 1986; 43: 92-97.

Claims (10)

1. Patentni zahtevki

   1. Sestavek rastlinskih stanolov, označen s tem, da ga uporabimo kot snov, ki znižuje nivo serumskega holesterola in da vsebuje sitostanol, pri čemer sestavek nadalje obsega vsaj 10 % kampestanola, pod pogojem, da sestavek ne vsebuje 31 % kampestanola in 69 % sitostanola.
2. 2. Sestavek po zahtevku 1, označen s tem, da obsega od 20 % do 40 %, prednostno od 25 % do 35 % kampestanola.
3. 3. Sestavek po zahtevku 1 ali 2, označen s tem, da obsega od 50 % do 80 % sitostanola.
4. 4. Sestavek rastlinskih stanolnih maščobnih estrov, označen s tem, da obsega sitostanolni maščobni ester za uporabo kot snov, ki znižuje nivo serumskega holesterola, pri čemer sestavek nadalje obsega vsaj 10 % kampestanolnega maščobnega estra.
5. 5. Sestavek po zahtevku 4, označen s tem, da obsega od 20% do 40%, prednostno od 25% do 35%, npr. okoli 30% kampestanolnega maščobnega estra.
6. 6. Sestavek po zahtevku 4 ali 5, označen s tem, da obsega od 50 % do 80 % sitostanolnega maščobnega estra.
7. 7. Postopek proizvodnje prehrambene snovi, označen s tem, da živilom, npr. živilom, ki vsebujejo maščobo, dodamo komponento za uporabo kot snov, ki znižuje nivo serumskega holesterola, pri čemer je ta komponenta sestavek po kateremkoli od zahtevkov 1 do 6.
8. 8. Prehrambena snov, označena s tem, da vsebuje rastlinski stanolni sestavek, ki obsega sitostanol ali njegov maščobni ester, ki je učinkovit v zniževanju nivojev serumskega holesterola, pri čemer sestavek nadalje obsega znatno količino kampestanola ali njegovega maščobnega estra, tako da je masno razmerje kampestanola ali njegovega maščobnega estra proti sitostanolu ali njegovem maščobnem estru od 1 : 9 do 4 : 6.
9. 9. Prehrambena snov po zahtevku 8, označena s tem, da je navedeno masno razmerje od 2 : 8 do 3,5 : 6,5.
10. 10. Uporaba fitosterolne zmesi, ki obsega poleg sitosterola še znatno količino kampesterola, kot surovine za proizvodnjo sestavka za zniževanje nivoja serumskega holesterola ali prehrambene snovi po kateremkoli od zahtevkov 1 do 6, 8 in 9.