[go: up one dir, main page]

Pojdi na vsebino

Papež Štefan IV.

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
papež Štefan IV.
Papež Štefan IV. (tudi V.)
Papež Štefan IV. (tudi V.)
Škofija16. junij 816 (izvoljen)
Začetek papeževanja22. junij 816 (posvečen)
Konec papeževanja24. januar 817
PredhodnikLeon III.
NaslednikPashal I.
Redovi
Položaj97. papež
Osebni podatki
Rojstvocca. 770
Rim, Papeška država
Smrt24. januar 817[1]
Rim, Papeška država
PokopanBazilika sv. Petra, Vatikan
NarodnostItalijan
Staršioče: Marin (Marinus) Colonna
Drugi papeži z imenom Štefan
Catholic-hierarchy.org

Štefan IV., imenovan tudi Štefan V., papež, * okrog 770 Rim (Papeška država, Frankovsko kraljestvo), † 24. januar 817 Rim ( Papeška država, Italija, Sveto rimsko cesarstvo).

Življenjepis

[uredi | uredi kodo]
Papež Štefan IV. (stoji prvi na desni) krona kralja Ludvika Pobožnega za svetorimskega cesarja.

Takoj, ko so končali pogrebne obrede za Leonom III. , so izvolili za papeža diakona Štefana, plemenitega sina Marina (Marinus) Colonna. Njegovo ime pomeni venec[2]. Že v mladosti je vstopil v cerkveno službo za časa Hadrijana I.. Leon III. ga je posvetil za diakona. Šolal se je v znameniti Lateranski šoli, kjer je prejem znanstveno in nravno vzgojo v duhu rimskega izročila.

Obnova prijateljstva

[uredi | uredi kodo]

Na prestolu frankovske države je že poldrugo leto sedel Ludvik Pobožni (814-840), ki ga je »spodbudila srčna dobrota, da je izročil oblast v roke svojih svetovalcev; ni pa imel srečne roke pri izbiri ter je tako postal orodje njih in njihovih strank.« Ludvik si je želel cesarske krone, ki bi mu jo mogel položiti na glavo seveda le papež. V Leonovem času pa – verjetno v svesti si svoje neznačajnosti – se ni podal v Rim; prek istega poslanstva pa, ki mu je prineslo novico o izvolitvi Štefana IV., je zaprosil papeža, naj pride v Reims ter ga krona za cesarja.

Štefan se je strinjal s predlogom. Najprej je prepričal Rimljane, da so prisegli zvestobo frankovskim vladarjem ter se podal na pot. Ludvika je v Reimsu kronal za sveto-rimskega cesarja s krono rimskih cesarjev in ga tudi mazilil. Obnovila sta pogodbo prijateljstva, ki je bila sklenjena že za časa Pipina. Sklenila sta tudi za obe strani ugodno pogodbo: Ludvik je s prisego zagotovil rimski Cerkvi njene pravice ter pomilostil žaljivce Štefanovega predhodnika Leona , ki so se smeli vrniti iz izgnanstva skupaj s papežem Štefanom. Papež pa je cesarju obljubil, da bo z naklonjenostjo podpiral blaginjo države in pustil vladarju proste roko pri njenem vodenju. [3]

Ko je bival na Frankovskem, je podelil palij škofu Teodulfu Orleanskemu, enemu glavnih vladarjevih svetovalcev. [4]

Smrt in češčenje

[uredi | uredi kodo]

Štefan ni mogel uresničiti dogovorjenega, ker je po vrnitvi v Rim že 25. januarja 817 umrl. Pokopan je v Baziliki sv. Petra v Vatikanu.

Kljub kratkotrajnemu pontifikatu je bil po mnenju zgodovinarjev zelo pomemben papež, ker je prispeval k zbližanju papeštva in vedno močnejšega Frankovskega kraljestva, kar je prišlo še bolj do izraza za časa njegovega naslednika Pashala I..

Njegov god je v katoliški Cerkvi 24. januarja.

Opombe in viri

[uredi | uredi kodo]
  1. Enciclopedia dei Papi — 2000.
  2. στεφάνος (stefanos) pomeni grško venec
  3. F. Chobot. A pápák története. str. 138.
  4. »Pope Stephen III (IV)«. Kevin Knight. Pridobljeno 31. maja 2013.

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Nazivi Rimskokatoliške cerkve
Predhodnik: 
Leon III.
Papež
816–817
Naslednik: 
Pashal I.