[go: up one dir, main page]
Pojdi na vsebino

Seznam slovenskih pravičnih med narodi

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Seznam slovenskih pravičnih med narodi zajema Slovence, ki jim je izraelski uradni spomenik žrtvam holokavsta Jad Vašem podelil naziv pravični med narodi, ki se podeljuje Nejudom za tveganje lastnih življenj pri nesebičnem reševanju Judov pred nacističnim iztrebljanjem.

Seznam

[uredi | uredi kodo]
Leto Št. Ime Rojen, umrl Kraj reševanja Podlaga za imenovanje
1975 960 Zora Pičulin Skopje Zora Pičulin, varuška iz Ljubljane, je bila zaposlena v hiši judovske družine Gatenjo iz Skopja kot varuška njihovega edinca Shaula. Ko so bili slovenski Judje marca 1943 deportirani v Koncentracijsko taborišče Treblinka, je Zora pobrala dveinpolletnega Shaula Gatenja, ki je bil v bolnišnici zaradi hudega vnetja ušes, in se z njim skrila v samostan v Skopju. Potem se je z njim preselila v majhen samostan v Letnici, kjer sta lahko živela do konca vojne, Pičulinova pa je delala kot čistilka in kuharica.[1]
1987 3454 Uroš Žun 6. marec 1903
4. maj 1977 		Maribor Uroš Žun je bil januarja 1941 načelnik obmejne policije v Mariboru v Jugoslaviji. Omogočil je vstop skupine 16 nemško-judovskih deklet v Jugoslavijo proti izrecnim navodilom polfašistične vlade v Beogradu. Mlade, ki so se želeli izseliti v Palestino, so s pomočjo tamkajšnje judovske skupnosti nastanili v hotelu, po dveh tednih – v organizaciji Zuna – pa so našli nastanitev v begunskem taborišču Krško in nato v Lesnem Brdu pri Ljubljani. Po nadaljnjih postajah v Italiji (Villa Emma) in Švici so junija 1945 lahko odšli v Palestino.[2]
1993 5804 Boris Dolinar
Žarko Dolinar
בוריס וז'ארקו דולינר 		3. julij 1920
9. marec 2003 (Žarko Dolinar) 		Koprivnica,
Zagreb 		Med Drugo svetovno vojno in štiri leta med NDH je Žarko Dolinar skupaj z bratom Borisom ponarejal potne liste in nekatere druge dokumente; na ta način sta pomagala več kot 360 Judom in jim rešila življenje; saj so se lahko umaknili preganjanju in odšli v kako svobodno deželo. [3] Ustaške oblasti so za to vedele, a so ju pustile pri miru. [4] Prijeli so očeta Jakoba in ga razrešili sodniške službe, a brata sta lahko nemoteno nadaljevala svoje človekoljubno delovanje.[4] Na pobudo skupine preživelih Judov so brata v Izraelu razglasili 1993. leta za Pravična med narodi.[4][5]
1998 7926.1 Ivan Breskvar (he) 3. april 1905
7. maj 1986 		Varaždin,
Cerje Nebojse 		Ivan Breskvar, inženir iz Ljubljane, je delal v tekstilni tovarni v Varaždinu in tam spoznal judovskega kemika Milana Blassa. Breskvar je Blassu pomagal rešiti tetinega petmesečnega sina Vedrana Haryja in sestrinega štiriletnega sina Arturja Rosnerja pred deportacijo v Auschwitz. Breskvar je otroka enega za drugim s kolesom odpeljal v 50 kilometrov oddaljeno vas Cerje Nebojse, kjer so bili pri družini Kumrić skriti do konca vojne.[6]
2000 8676 Martina Levec Marković 1920
? 		Zemun Martina Levec Marković, učiteljica v Zemunu, je od avgusta 1942 na podstrešju hiše odsotnih staršev tri mesece skrivala tri judovske mladeniče in pripadnike protifašističnega ilegale. V tem času so bili v hiši nastanjeni štirje nemški častniki.[7]
2001 9193 Andrej Tumpej (he) 29. november 1886
5. marec 1973 		Beograd Andrej Tumpej, salezijanski duhovnik v Beogradu, je pridobil ponarejene osebne izkaznice s slovenskimi imeni za Antonio Kalef in njeni hčerki Lidijo in Rahelo Kalef, s čimer so tri Judinje preživele nemško preganjanje.[8][9]
9848 Ivan Župančič Banja Luka Ivan in Ljubica Župančič sta poleti in jeseni 1942 v svoji hiši v Banja Luki skrivala devetletnega judovskega dečka Dana Stockhamerja.[10]
Ljubica Župančič
Olga Rajšek Neumann ?
1. januar 2008 		Zagreb Olga Neumann je od jeseni 1942 več mesecev v Zagrebu skrivala devetletnega judovskega dečka Dana Stockhamerja. Vendar je fanta izdal sosed in ga poslal v zapor. Olga je po zagrebškem nadškofu Alojziju Stepincu dosegla njegovo izpustitev, ga dala krstiti in namestiti v dom za brezdomne otroke. Tam ga je obiskovala do konca vojne.[11]
2003 10123 Ludvik Valentinčič ?
30. december 1944 		Zagreb Poleti 1944 sta Ludvik Valentinčič in njegova žena Vera iz Zagreba v svoji hiši skrila judovsko begunko Sylvio Susano Knoll z Dunaja.[12]
Vera Valentinčič 1920
?
2004 10287 France Punčuh 26. september 1902
9. september 1944 		Varšava Franjo Puncuh, ki je po študiju ekonomije na varšavski univerzi delal kot trgovski ataše na jugoslovanskem konzulatu in nato od leta 1938 kot častni konzul pri jugoslovanskem predstavništvu v Varšavi, je bil poročen z Judinjo Janko Glocer in imel z njo otroka. Potem ko je Nemčija leta 1939 okupirala Poljsko, je Puncuh navidezno prevzel posle judovskih družin Königstein in Meszorers, da bi Nemcem preprečil zaplembo podjetij. Po ustanovitvi varšavskega geta 15. novembra 1940 je svoje tamkajšnje judovske prijatelje oskrboval z denarjem in organiziral pobeg številnih Judov iz geta. Begunce je začasno nastanil v skrivališču v svojem stanovanju, zanje iskal skrivališča pri poljskih družinah v mestu in jih oskrboval s hrano. Septembra 1944 je bil Puncuh ubit med varšavsko vstajo in pokopan na pokopališču Powazki v Varšavi.[13]
10383 Rudi Roter 1897
1. januar 1959 		Potomje Rudi Roter, znani sarajevski novinar protifašističnih nazorov, se je po nemškem napadu na Jugoslavijo aprila 1941 in ustanovitvi Neodvisne države Hrvaške z družino vrnil v svoj rojstni kraj, v vas Potomje pri Dubrovniku, ki je bila pod italijanskim nadzorom. Ko se je začelo preganjanje Judov s strani ustašev, je Roter pomagal judovskemu kolegu Albertu Kohenu, njegovi ženi Loti Kohen in njuni hčerki Miri Kohen. Odpotoval je v hrvaško cono, pripeljal družino Kohen v svoj rojstni kraj in organiziral skrivališče pri Kati Peruša in nato pri Franetu Radoviću. Pozneje je Roter tri ubežnike odpeljal v vas Trpanj na Pelješkem polotoku, kjer je Abo Kohen stopil v vrste Titovih partizanov.[14]
1987 3454 Uroš Žun 6. marec 1903
4. maj 1977 		Maribor Uroš Žun je bil januarja 1941 načelnik obmejne policije v Mariboru v Jugoslaviji. Omogočil je vstop skupine 16 nemško-judovskih deklet v Jugoslavijo proti izrecnim navodilom polfašistične vlade v Beogradu. Mlade, ki so se želeli izseliti v Palestino, so s pomočjo tamkajšnje judovske skupnosti nastanili v hotelu, po dveh tednih – v organizaciji Zuna – pa so našli nastanitev v begunskem taborišču Krško in nato v Lesnem Brdu pri Ljubljani. Po nadaljnjih postajah v Italiji (Villa Emma) in Švici so junija 1945 lahko odšli v Palestino.[15]
2010 11707 Smiljan Čekada 29. november 1902
18. januar 1976 		Skopje Leta 2010 je bil vrhbosenski nadškof Smiljan Franjo Čekada posthumno razglašen za Pravičnega med narodi, s katerim je Izrael potrdil, da je med službovanjem kot skopski škof reševal Jude za ceno lastnega življenja[16] iz koncentracijskih taborišč druge svetovne vojne. Medalja Pravični med narodi je bila podeljena še živečim dedičem brata Vladimirja ob odprtju Spominskega centra holokavsta v Skopju 10. marca 2011.[17][18]

Že od začetka druge svetovne vojne je javno nasprotoval rasizmu in si prizadeval za pomoč preganjanjim in ogroženim, zlasti Judom, ki jih je nacizem hotel iztrebiti. Kot škof v Skopju je proti preganjanju spregovoril v pridigah in odgovornim pošiljal brezuspešno protestna pisma; uspelo pa mu je pomagati nekaterim otrokom v smrt odpeljanih staršev, ki se niso več vrnili. Najmanj štiri dečke je dal v oskrbo in vzgojo svojim duhovnikom. Nastanil jih je na Kosovem v nunske samostane, zlasti v od radovednih oči skrito in odročno božjepotno Letnico. Škof Čekada je sam posvojil deklico Eriko Weingruber, za katero je očetovsko skrbel in jo dal k redovnicam v Janjevo. Med rešenimi dečki sta bila tudi Saul Gatenho (*1940) in Albert Musafia (*1936).[19]

2016 13255 Mihael Rožanc (sbi) 25. november 1885
23. avgust 1971 		Ljubljana Elizabeta Horvath (rojena Rožanc) je bila varuška zakoncev Ladislava Zajca in Regine Steinberg in je skrbela za njunega napol judovskega sina Tomaža. Potem ko so bili Reginini judovski starši konec leta 1943 že deportirani, sta bila septembra 1944 aretirana tudi Regina in Ladislav, ki ni bil Jud. Sin Tomaž se je izognil aretaciji, ker ga je Elizabeta izdajala za svojega nezakonskega otroka, ga pripeljala k staršema Mihaelu in Emi Rožanc in ga tam skrivala do konca vojne.[20]
Ema Rožanc
Elizabeta Savica Rožanc Horvath 5. april 1920
12. junij 2009
2017 13518.1 Aleksander Žilavec Andrejci Aleksander in Agnes Žilavec sta v Andrejcih skrivala juda Mirka Hirschla.[21]
Agnes Žilavec
13518.2 Jožef Fartelj Tešanovci Jožef, Marija in Franc Fartelj so v Tešanovcih skrivali juda Mirka Hirschla.[22]
Marija Fartelj
Franc Fartelj
2021 14119 Ana Božič Zagreb,
Ljubljana 		Anina dejavnost je bila priskrbetje ponarjenih osebnih dokumentov in ilegalen prevoz.[23]

Kandidati

[uredi | uredi kodo]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ Piculin Zora, Righteous.yadvashem.org, pridobljeno 5. junij 2023.
  2. ↑ Zun Uros, Righteous.yadvashem.org, pridobljeno 5. junij 2023.
  3. ↑ Slobodna Dalmacija: Žarko Dolinar, svjetski stolnoteniski velikan. Sportska sreća je prolazna Preuzeto 5. siječnja 2012.
  4. ↑ 4,0 4,1 4,2 Jutarnji list: Pravednici i njihove životne priče Arhivirano 28. srpnja 2012. na Wayback Machine. Preuzeto 5. siječnja 2012.
  5. ↑ Država Izrael (1. januar 2022). »Righteous Among the Nations: CROATIA« (PDF). Yad Vashem. Pridobljeno 3. maja 2024.
  6. ↑ Breskvar Ivan, Righteous.yadvashem.org, pridobljeno 5. junij 2023.
  7. ↑ Markovic Martina (Levec), Righteous.yadvashem.org, pridobljeno 5. junij 2023.
  8. ↑ Tumpej Andrej, Righteous.yadvashem.org, pridobljeno 5. junij 2023.
  9. ↑ Andrej Tumpej – slovenski Oskar Schindler, Lazaristi.si, pridobljeno 11. maj 2023.
  10. ↑ Župančić Ivan & Ljubica, Righteous.yadvashem.org, pridobljeno 5. junij 2023.
  11. ↑ Neumann Olga (Rajšek), Righteous.yadvashem.org, pridobljeno 5. junij 2023.
  12. ↑ Valentinčić Ludvik & Vera (Grünbaum), Righteous.yadvashem.org, pridobljeno 5. junij 2023.
  13. ↑ Punczuk Franciszek, Righteous.yadvashem.org, pridobljeno 5. junij 2023.
  14. ↑ Roter Rudi, Righteous.yadvashem.org, pridobljeno 5. junij 2023.
  15. ↑ Zun Uros, Righteous.yadvashem.org, pridobljeno 5. junij 2023.
  16. ↑ http://www.katolicki-tjednik.com/vijest.asp?n_UID=2917 Arhivirano 2016-03-05 na Wayback Machine. Politični in verski voditelji podpirajo odprtje spominskega centra holokavsta (dostopano 17. februarja 2012)
  17. ↑ Smiljan Franjo Čekada - spletna stran Yad Vashem.
  18. ↑ Israel (1. januar 2022). »Righteous Among the Nations: MACEDONIA« (PDF). Yad Vashem. Pridobljeno 3. maja 2024.
  19. ↑ »Vrhbosanski nadbiskup dr. Smiljan Franjo Čekada proglašen "pravednikom među narodima"«. HKD Napredak. Pridobljeno 17. marca 2024.
  20. ↑ Rožanc Mihael & Ema ; Daughter: Horvath Elizabeta (Rožanc), Righteous.yadvashem.org, pridobljeno 5. junij 2023.
  21. ↑ Žilavec Aleksander & Agnes, Righteous.yadvashem.org, pridobljeno 5. junij 2023.
  22. ↑ Fartelj Jožef & Marija ; Brother: Franc, Righteous.yadvashem.org, pridobljeno 5. junij 2023.
  23. ↑ Božić Ana, Righteous.yadvashem.org, pridobljeno 5. junij 2023.
  24. ↑ Irena Šumi in Oto Luthar (uredila), Slovenski pravični med narodi, Založba ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana 2016, stran 89 in naprej.
  25. ↑ Ob 60 letnici smrti škofa Rožmana, Youtube.com, 1.10.17–1.11.29, pridobljeno 11. maj 2023.

Viri

[uredi | uredi kodo]
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Seznam_slovenskih_pravičnih_med_narodi&oldid=6265004«