Osnutek:Darka Zvonar Predan
Predložitev je bila odklonjena. Sklici te predložitve ne dokazujejo, da subjekt izpolnjuje kriterije smernice o odmevnosti; to pomeni, da je subjekt premalokrat predstavljen (pod to ne spadajo bežne omembe) v objavljenih, zanesljivih, sekundarnih virih, neodvisnih od subjekta. Pred ponovno predložitvijo je potrebno v osnutek dodati dodatne sklice, ki ta merila izpolnjujejo (glejte tehnično pomoč). Če ne najdete dodatnih sklicev, tema ni primerna za Wikipedijo.
Kje dobiti pomoč
Kako izboljšati osnutek
Lahko tudi prebrskate po izbranih člankih, da najdete zglede najboljšega pisanja o temah, podobnih vašemu predlaganemu članku. Viri za urejevalce
|
Darka Zvonar Predan (17. 3. 1955, Maribor), novinarka, urednica, publicistka
Prvih deset let življenja je preživela pri babici na Kozjanskem (Planina pri Sevnici), zatem se je preselila k mami v Jarenino in tam končala osnovno šolo ter se po maturi na prvi mariborski gimnaziji vpisala na študij sociologije na ljubljanski FSPN. Že med študijem se je začela ukvarjati z novinarstvom in se leta 1978 redno zaposlila v časopisni hiši Večer. Do sredine devetdesetih je delala v tedniku 7D, v katerem je med drugim novinarsko pokrivala demokratično vrenje v Sloveniji v drugi polovici osemdesetih in vzporedno pisala tudi za hrvaški tednik Danas. Sredi devetdesetih se je preselila v notranjepolitično rubriko dnevnika Večer in jo je proti koncu devetdesetih vodila kot urednica.
Leta 2002 se je v Trstu pridružila soprogu Milanu Predanu, ki je tam nastopil diplomatsko službo, in od tam še naprej pisala za Večer ter tudi za Novo revijo in revijo Ampak. V letih 2006 in 2007 se je vrnila na položaj urednice notranje politike pri Večeru, zatem pa je v naslednjem desetletju pisala predvsem za Večerovo sobotno prilogo, v kateri je objavila na desetine intervjujev z zanimivimi osebnostmi iz Trsta, Beograda, Celovca in Skopja, kjer je živela s soprogom. Intervjuji so v štirih knjigah izšli pri založbi Kulturni center Maribor, ena pa pri celovški Mohorjevi: Beograjski pogovori (2016), Tržaški pogovori (2017), Boris Pahor – najini pogovori (2018, leta 2023 tudi v nemškem prevodu), Celovški pogovori (Mohorjeva, tudi v nemščini, 2020), ter Makedonski pogovori in zgodbe (2024).
Za svoje novinarsko delo je prejela nagrado Tomšičevega sklada (1990) in Jurčičevo nagrado (2001).