SI21914A - Podlozna plosca s funkcijo nastavitve asimetricnosti smuci z izrazitim stranskim lokom - Google Patents

Abstract

Podlozna plosca s funkcijo nastavitve asimetricnosti smuci z izrazitim stranskim lokom omogoca smucanje z zarezno tehniko tako, da smucki pri zavoju teceta po dveh vzporednih linijah, ki sta v idealnih razmerah odseka koncentricnih kroznic, pri cemer smucar ne potrebuje dodatne energije za vzdrzevanje paralelne drze smuci in izpelje zavoj brez nezelenih vibracij pri normalni, ne mocno povecani telesni aktivnosti. Pri podlozni plosci s funkcijo nastavitve asimetricnosti smuci z izrazitim stranskim lokom, kije sestavljena iz sprednjega dela (1), zadnjega dela (24) in preklopnega sestava (5), se nastavitevasimetricnosti, to pomeni dolocitev leve oziroma desne smucke, izvede v preklopnem sestavu (5), ki sestoji iz uteznega sklopa kroglic (17 in 18), dveh mehanskih omejevalnikov (25 in 26), ter ohisja, po katerem se premika fini regulator v obliki aluminijastega bata (6) z magnetom (19). Utezni sklop,ki ga sestavljata ena jeklena kroglica (18) in ena mehka, lahko stisljiva kroglica (17) iz gume alipodobnihmaterialov, se nastavi z razporeditvijo omenjenihdveh kroglic ter s pomocjo nastavitve omenjenih mehanskih stranskih omejevalnikov. Gravitacijsko pogojeno gibanje kroglic (17) in (18) uteznega sklopa doloci, katera smucka je v zavoju notranja in katera zunanja. Notranji smucki podlozna plosca dovoli kar se da maksimalni upogib, medtem ko pri zunanji smucki zvezno omejuje upogibno linijo in ji tako v zavoju rahlo poveca radij kroznice, tako da sta sledi zavoja dve vzporedni krivulji, podobni odsekomakroznic koncentricnih krogov, ki sta razmaknjeni za razdaljo med smucmi.

Description

Področje tehnike

Izum sodi v področje smučarske opreme, bolj natančno v področje pripomočkov za pritrditev varnostnih vezi in za izboljšanje voznih lastnosti alpskih smuči z izrazitim stranskim lokom. Tehnični problem

Tehnični problem je konstrukcijska rešitev podložne plošče med smučko in vezjo, ki omogoča smučanje z zarezno tehniko tako, da smučki pri zavoju tečeta po dveh vzporednih linijah, ki sta v idealnih razmerah odseka koncentričnih krožnic, in da smučar pri tem ne potrebuje dodatne energije za vzdrževanje paralelne drže smuči. Poleg tega mora rešitev omogočati izpeljavo idealnega zareznega zavoja brez neželenih vibracij tudi pri normalni, ne močno povečani telesni aktivnosti. Rešitev mora biti tudi tehnološko enostavna ter ekonomsko sprejemljiva.

Desetletja je smučarska tehnika temeljila na izpeljavi zavoja po eni sami, zunanji smučki. Sled takega zavoja v snegu je ena sama črta. Z zarezno tehniko smučanja, ki jo omogočajo smuči z izrazitim stranskim lokom, smuča smučar po obeh, praktično enako obremenjenih smučeh, ki imata enak nagibni kot glede na snežno podlago in ki naredita v steptanem snegu sled dveh vzporednih lokov, razmaknjenih toliko, kolikor je razmaknjena drža nog, to je okoli 0,5 m pri intenzivnem zavijanju in večji hitrosti. Pravi zarezni zavoj je mogoč le, če sta oblika in deformacija sistema smučke in podložne plošče taki, da povzročita idealno ukrivljeno obliko robnika smučke, čim bolj podobno odseku krožnice. S tako ukrivljenim robnikom smučar dobesedno zareže v snežno podlago, sledi tako izpeljanih idealnih zavojev pa sta dve vzporedni krivulji, čim bolj podobni odsekoma krožnic dveh koncentričnih krogov.

Zaradi fizikalnih omejitev in iz njih izvirajočih problemov je težko izpeljati idealen zarezni zavoj. Za pojasnitev je na sliki 5 predstavljen primer tipičnega intenzivnega zareznega zavoja z radijem 5 m ter razdaljo med notranjo in zunanjo smučko v zavoju 0,5 m. Smučki sta enako obremenjeni, to pomeni, da nosi vsaka polovico smučarjeve teže Fg, in imata enak nagibni kot a glede na snežno podlago. Če obravnavamo notranjo in zunanjo smučko ločeno kot dva samostojna sistema, je iz slike 5 razvidno, da smučar z notranjo in zunanjo smučko izpelje podoben zavoj, krožnici imata enak radij in sta med seboj razmaknjeni za razdaljo med smučmi (0,5 m). Vendar se približno na sredini zavoja krožnici sekata, ker smučki ne tečeta po dveh vzporednih linijah po celem zavoju, temveč sta na začetku zavoja vzporedni, proti sredini zavoja pa se plužno zapirata. To pomeni, da mora smučar kmalu po začetku zavoja uporabiti svojo lastno mišično energijo, da drži smučki vzporedno.

Zlasti pri izpeljavi zavojev po težavnem terenu, pri večjih hitrostih in v kočljivih situacijah med vožnjo, pa tudi zaradi ergonomskih značilnosti človeškega telesa se obremenitev zunanje smučke v zavoju poveča v primerjavi z obremenitvijo notranje smučke, posledično se zato zmanjša obremenitev notranje, pa tudi nastavek robnika zunanje smučke postane večji od nastavka robnika notranje smučke. Iz slike 6 je razvidno, da je rezultanta sil na zunanjo smučko večja, zato se zunanja smučka bolj upogne. Zaradi povečanega upogiba zunanje smučke in večjega kota njenega naklona na snežno podlago zareže robnik zunanje smučke v podlago krivuljo, podobno krožnici z radijem, ki je manjši od radija želenega zavoja, predvsem pa manjši od radija krožnice, ki jo zareže notranja, manj obremenjena in manj nagnjena smučka. Posledica opisane situacije je, da mora smučar vložiti še več notranje energije, da drži smuči vzporedno in da vseskozi izvaja korekcije zavoja, pri tem pa liniji teka obeh smuči postajata vse manj podobni krožnicama. Narušeno je občutljivo dinamično ravnotežje smučarja, prihaja do zaostajanja ene od smuči in do rotacij zgornjega dela telesa, predvsem pa smučar ne izpelje zavoja, ki si ga je zamislil, izgublja hitrost in ravnotežje, porabi ogromno energije in se hitro utrudi.

Na sliki 7 je prikazan primer poteka idealnega zareznega zavoja, pri katerem tečeta smučki vseskozi po vzporednih linijah, smučar je v dinamičnem ravnotežju, ni nepotrebne porabe notranje energije za ohranitev vzporedne lege smučk, poleg tega pa je to najhitrejši način izpeljave zavoja, kar je zlasti pomembno za tekmovalce v alpskem smučanju. Teoretično bi z doslej znano opremo lahko tak primer zavoja izpeljal le odličen smučar, ki bi bil sposoben bolj kot zunanjo smučko obremeniti notranjo smučko v zavoju in istočasno povečati nastavek notranje smučke v primerjavi z zunanjo za več stopinj. To pa je z ergonomskega vidika zelo težko izvedljivo, za večino smučarjev celo neizvedljivo, in vodi v veliko dinamično nestabilnost. Podložna plošča z vgrajeno funkcijo nastavitve asimetričnosti, ki je predmet izuma, omogoča izpeljavo takih idealnih zavojev smučarjem vseh vrst, od rekreativnih smučarjev do tekmovalcev, odvisno od nastavitev, ki jih izum nudi.

Znano stanje tehnike

Znane so podložne plošče, na primer plošča World Cup-Air italijanskega proizvajalca Vist, zasnovane tako, da smučarju nudijo osnovno funkcijo podloge pod varnostno vezjo, ki dvigne smučarja, da v zavoju ne zadane s čevljem v sneg, in mu s tem omogoča, da obdrži kar največ naravnega upogiba smučke, poleg tega pa še blažijo vibracije.

V patentu US 6,659,493 je opisana plošča za pritrditev vezi na snežne smuči ali na snežno desko, ki omogoča boljše zavijanje, izboljšuje fleksibilnost smuči oziroma deske ter zagotavlja boljšo absorbcijo vibracij. Pritrditvena plošča je univerzalna, to pomeni, da se lahko uporabi pri vseh tipih smuči in desk ter pri vseh tipih vezi, njene prednosti pa so najbolj opazne pri smučeh z izrazitim stranskim lokom. Naštete značilnosti plošče omogočata dva <5 vezna segmenta, izdelana v obliki elastičnega sloja iz gume ali silikona, v katerem je vzdolž prečne osi, ki je pravokotna na vzdolžno os smučke, nameščen trden podporni element, ki deli elastični sloj na dva dela, od katerih se eden pri upogibu smučke stisne, drugi pa raztegne. Poleg tega se lahko oba vezna segmenta, ki sta povezana prek svoje zgornje ploskve, vzdolžno premikata v elastičnem sloju.

Podložna plošča, opisana v DE 198 43 866 A1, zagotavlja optimalno linijo pri zavijanju smuči z izrazitim stranskim lokom s tem, da je položaj smučarskega čevlja zvišan in je zato zmanjšana možnost, da se pri večjem nastavku smuči pri zavijanju smučarski čevelj dotakne snežne steze in s tem povzroči izgubo oprijema robnika, poleg tega je plošča na smučko pritrjena s pomočjo dveh ležajnih sestavov, ki ji omogočata določeno premikanje v vzdolžni smeri in določen hod glede na njeno prečno os.

Naprava za izboljšanje učinkovitosti in vodljivosti smuči, opisana v US 5,758,894, ima dva podolgovata ploščata elementa, ki imata posebno obliko in sta na poseben način nameščena na predelu med prstnim in petnim sklopom smučarskih vezi ter imata na eni strani sklopne člene za pritrditev na smuči, na drugi strani pa zadrževalne člene, ki omogočajo vzdolžno drsenje omenjenih podolgovatih ploščatih elementov glede na smučko. Naprava ves čas vzdržuje isti relativni položaj (v težišču) med čevljem in smučko, zato je možnost vodenja smuči vedno optimalna.

Poznane podložne plošče za smuči zagotavljajo poleg dviga smučarja in primernega odmika smučarskega čevlja od snežne podlage v zavojih nekatere dodatne funkcije, na primer blaženje vibracij, večjo fleksibilnost smuči ali boljšo vodljivost. Podložna plošča po pričujočem izumu rešuje, za razliko od znanih zasnov podložnih plošč ali podložnih naprav, problem izpeljave idealnega zavoja s smučmi z izrazitim stranskim lokom tako, da smučar brez nepotrebne porabe energije in izvajanja korekcij izpelje idealen zarezni zavoj in so sledi smučk na snežni podlagi vseskozi vzporedne, saj smuči ne silijo v plužno zapiranje proti sredini zavoja. Plošča po pričujočem izumu s svojo konstrukcijo nastavljive povratne zanke deluje tudi kot aktivni dušilec nezaželenih vibracij prednjega in zadnjega dela smuči.

Zavijanje, prikazano na sliki 7, je mogoče primerjati s situacijo, ki nastane pri zavijanju z avtomobilom. Zavoj po eni sami smučki je primerljiv z zavijanjem pri motociklu, zavoj po dveh vzporednih, razmaknjenih smučeh pa z zavijanjem pri avtomobilu. Medtem ko je zavijanje z motociklom fizikalno enostavno, je zavijanje z avtom, to je s parom sprednjih razmaknjenih krmilnih koles, mogoče idealno izpeljati le z uporabo Ackermannovega principa ločeno vpetih koles, pri katerem ob zavijanju potuje notranje kolo po manjšem krogu kot zunanje. To se doseže z večjim kotom zasuka notranjega kolesa v primerjavi z zunanjim kolesom. Ackermannov izum uporabljajo praktično vsi avtomobili že stoletje. Njegova ideja ločenega, drugačnega gibanja notranjega in zunanjega kolesa pri zavijanju je bila navdih za rešitev podobnega problema pri izpeljavi zavojev s smučmi z izrazitim stranskim lokom.

Opis rešitve tehničnega problema

Bistvena karakteristika podložne plošče med vezjo in smučko z izrazitim stranskim lokom z vgrajeno funkcijo nastavitve asimetričnosti je v tem, da ima podložna plošča posebno konstrukcijo in da je fiksno vpeta na smučko samo v eni liniji v sprednjem delu plošče pod začetkom sprednjega dela varnostne vezi, medtem ko je v treh prečnih linijah vpeta elastično in s tem omogoča smučki, da obdrži svojo maksimalno naravno upogljivost. Funkcija asimetričnosti smučke, to pomeni določitev notranje oziroma zunanje smučke in posledično drugačnega obnašanja notranje in zunanje smučke, se realizira v preklopnem sestavu podložne plošče s pomočjo utežnega elementa, ki ga tvorita bodisi ena jeklena in ena mehka kroglica iz gume ali podobnega materiala ali pa ena sama jeklena kroglica. Konstrukcija podložne plošče po izumu zagotavlja tudi učinkovito dušenje neželenih vibracij.

Podložna plošča z vgrajeno funkcijo asimetričnosti po izumu je v nadaljevanju podrobneje opisana s pomočjo slik, na katerih so prikazani:

Slika 1 - vzdolžni prerez podložne plošče, pritrjene na smučki Slika 2 - tloris podložne plošče, pritrjene na smučki Slika 3 - tloris podložne plošče s prekrivno ploščo

Slika 4a - preklopni sestav z dvema kroglicama ter delovanje leve in desne smučke v zavojih

Slika 4b - preklopni sestav z eno jekleno kroglico ter delovanje leve in desne smučke v zavojih

Slika 5 - skica primera 1 izpeljave zavoja

Slika 6 - skica primera 2 izpeljave zavoja

Slika 7 - skica izpeljave zavoja pri uporabi podložne plošče po izumu

Predmet izuma je podložna plošča za pritrditev vezi na vzdolžno simetrične smuči z izrazitim stranskim lokom. Podložna plošča po izumu se pritrdi na smučko v štirih prečnih linijah, I, II, III in IV, na osmih mestih. Samo v liniji I na začetku sprednjega dela plošče je pritrditev fiksna, v ostalih treh linijah, II, III in IV, proti koncu plošče pa je pritrditev vzdolžno elastična, tako da omogoča maksimalni naravni upogib obremenjene smučke, pri čemer se podložna plošča, odvisno od obremenitve in posledično od upogiba smučke, ob minimalnem trenju vzdolžno premika po smučki.

Podložna plošča ima napenjalo 4 vzmeti 16, vzmet 16, preklopni sestav 5, zadnji vzvod 12, povratno ročico 10 in zadnjo ročico 11. Preklopni sestav 5 sestoji iz utežnega sklopa kroglic in 18, dveh mehanskih omejevalnikov 25 in 26 ter ohišja, po katerem se premika fini regulator v obliki aluminijastega bata 6 z magnetom 19. Omenjeni sestavni deli podložne plošče tvorijo kompleksen mehanski sistem, ki omogoča izpeljavo idealnih zavojev v zarezni tehniki po dveh vzporednih krivuljah, podobnih odsekoma krožnic koncentričnih krogov, razmaknjenih za razdaljo med smučkama. Izpeljava zavoja je kompleksno fizikalno dogajanje, na katero vpliva veliko spremenljivk, kot so značilnosti terena, vrsta snega, hitrost izvedbe zavojev, znanje in psihofizične lastnosti smučarja.

Podložna plošča z vgrajeno funkcijo nastavitve asimetričnosti je sestavljena iz sprednjega dela 1, zadnjega dela 24 in preklopnega sestava 5. Notranjost preklopnega sestava 5 mora biti vodotesna, zato so na stranskih omejevalnikih tesnila; aluminijasti bat z magnetom 6 vstopa v notranjost sestava 5 prav tako preko tesnila, na vrhu pa je sestav nepredušno zaprt s tanko plastjo kaljenega stekla ali podobnih materialov. Omenjeni deli podložne plošče so prednostno izdelani iz plastičnih mas, aluminija, raznih zlitin ali kompozitnih materialov. Nanje je privijačena nekaj milimetrov debela prekrivna plošča 3 iz aluminija, zlitin ali podobnih materialov. Materiali, iz katerih je izdelana podložna plošča, morajo biti čim lažji, vendar trdni. Podložna plošča je na smučko 2 pritrjena v štirih prečnih linijah, kot je razvidno iz tehnične risbe na sliki 2. V liniji I je plošča fiksno pritrjena na smučko z vijačno zvezo, v liniji II je luknja v sprednjem delu 1 podložne plošče posebne ovalne oblike in z uporabo dveh enostavnih distančnikov omogoča manjše vzdolžno gibanje, v linijah lil in IV pa je zadnji del 24 podložne plošče pritrjen na smučko s pomočjo večjih distančnikov in posebno oblikovanih utorov 20 na zadnjem delu 24 plošče. Opisani način pritrditve podložne plošče omogoča poljubno vzdolžno gibanje podložne plošče, medtem ko podložna plošča v stranski in vertikalni smeri ni gibljiva. Pri upogibanju smučke se zato podložna plošča tudi s pomočjo dveh prečnih izrezov 9 na sprednjem in zadnjem delu plošče prosto premika in prilagaja zgornji upognjeni ploskvi smučke, pri čemer je maksimalni premik zadnjega dela 24 podložne plošče pri maksimalnem upogibu smučke več kot 5 milimetrov. Za zmanjšanje trenja je pod zadnji del 24 plošče nameščena tanka podloga 27 iz nerjavne pločevine debeline 0,4 mm.

Sprednji del 1 podložne plošče ima v sredini izdelan vzdolžni utor, po katerem potuje ročica 14 napenjala 4. Napenjalo 4 vzmeti 16 je sestavljeno iz ohišja, ki je na izbranem mestu privijačeno na sprednji del smuči, ter iz prečno vpetega nosilca 15 ročice 14, ki je narejen tako, da omogoča spreminjanje dolžine ročice 14 in s tem napenjanje vzmeti 16. Vzmet 16 elastično pritiska na preklopni sestav 5, ki ima prečni utor, po katerem pri nagibanju smuči zaradi gravitacije potujeta jeklena kroglica 18 in mehka kroglica 17. Delovanje preklopnega sestava 5 s stranskima omejevalnikoma 25 in 26 je razvidno iz slike 4a, ki predstavlja bistvo izuma, saj se z razporeditvijo kroglic 17 in 18 ter z nastavitvijo stranskih omejevalnikov 25 in 26 določi, katera od sicer simetričnih smučk bo leva in katera desna, gravitacijsko pogojeno gibanje kroglic pa posledično določi, katera smučka je v zavoju notranja in katera zunanja.

Če je smučka notranja v zavoju, se vzpostavi zveza med napenjalom 4, nosilcem 15 ročice 14, ročico 14, vzmetjo 16, preklopnim sestavom 5, mehko gumijasto kroglico 17, finim regulatorjem v obliki aluminijastega bata 6 ter povratno ročico 10 z vzvodom 12. Pri upogibu smučke se namreč podložna plošča premakne vzdolžno po smučki in preko spodnje zadnje ročice 11 pritisne na vzvod 12 v ohišju 13, kar povzroči delovanje vzvoda 12, ki obrne smer gibanja saj se povratna ročica 10 giblje v nasprotni smeri kot podložna plošča in, odvisno od razmerja ročic vzvoda, zveča amplitudo premika zadnjega dela podložne plošče. Pri ekstremnem upogibu smučke se zadnji konec podložne plošče premakne tudi več kot 5 mm v smeri zadnjega dela smuči, pri razmerju ročic vzvoda 1 : 3 pa to pomeni, da se povratna ročica 10 pomakne v smeri proti prednjemu delu smuči za več kot 15 mm. Na začetku povratne ročice 10 je nameščen fini regulator v obliki aluminijastega bata 6 z magnetom 19, ki preko tesnila vstopa v ohišje preklopnega sestava 5 in glede na amplitudo gibanja povratne zanke bolj ali manj pritiska na gravitacijske elemente. Ker je mehka kroglica 17 iz gume ali podobnih materialov lahko stisljiva, je pri vzpostavljeni povratni zanki preko kroglice 17 upogib smučke praktično neoviran in posledično maksimalen.

Če pa je smučka zunanja v zavoju, se zgoraj opisana zveza med krajnima elementoma, to je med napenjalom 4 in vzvodom 12, vzpostavi preko jeklene kroglice 18, ki jo vzvod 12 preko povratne ročice 10 s finim regulatorjem v obliki aluminijastega bata 6 z magnetom 19 potiska v ohišje preklopnega sestava 5. Ta je s pomočjo distančnikov vpet v vodila 23 na prekrivni plošči 3. Vpetje omogoča vzdolžno gibanje preklopnega sestava 5 le v smeri proti glavni delovni vzmeti 16. Večji upogib smučke tako povzroči večji pritisk prednje strani preklopnega sestava 5 v delovno vzmet 16, katere jakost nastavljamo z nosilcem 15 ročice 14. Magnet 19 poskrbi za centriranje jeklene kroglice 18 točno v središče bata 6.

V začetni fazi zavoja, ko smučar nagne smuči, podložna plošča prepozna notranjo oziroma zunanjo smučko v danem zavoju. Notranji smučki podložna plošča dovoli kar se da maksimalni upogib, medtem ko pri zunanji smučki zvezno omejuje upogibno linijo in ji tako v zavoju rahlo poveča radij krožnice. Sledi tako izpeljanega zavoja sta dve vzporedni krivulji, podobni odsekoma krožnic koncentričnih krogov, ki sta razmaknjeni za razdaljo med smučmi.

Opisano delovanje, prikazano na sliki 4a, je primerno za izvajanje daljših zavojev, to je zavojev z večjimi radiji in pri večjih hitrostih, in je zato primerno za veleslalom in hitre discipline. Z vidika dušenja vibracij je pomembno, da imata v vsakem zavoju tako notranja kot zunanja smučka sklenjeno povratno zanko preko jeklene ali mehke kroglice, s čimer je poskrbljeno za kar najhitrejše iznihanje neželenih vibracij prednjega in zadnjega dela smuči.

Na sliki 4b je prikazano delovanje preklopnega sestava 5, v katerem je ena sama jeklena kroglica, omejena na eni strani s kratkim omejevalnikom, 25 in 26, na drugi strani pa s /

stranskim dolgim omejevalnikom 30. Taka izbira je primerna za izvajanje ekstremnih zavojev in za tekmovanja v slalomu, to pomeni za izvajanje zavojev s kar najmanjšimi možnimi radiji pri velikem kotu nastavka smuči na snežno podlago, kjer se zahteva večja razlika upogiba med notranjo in zunanjo smučko. Z vidika dušenja vibracij je pri zunanji smučki vzpostavljena povratna zveza preko jeklene kroglice in s tem zagotovljeno primerno dušenje, notranja smučka v tem zavoju pa ostaja brez vzpostavljene povratne zanke, saj se fini regulator v obliki aluminijastega bata 6 prosto giblje po preklopnem sestavu 5 mimo umaknjene jeklene kroglice. Za primerno dušenje vibracij v tem primeru poskrbita prednje napenjalo 14 vzmeti in vzmet 16, ki deluje kot amortizer za prednji del smuči, medtem ko zadnji del smuči uporablja kot amortizer vzpostavljeno elastično vezo med zadnjim vzvodom 12 in povratno ročico 10 ter vzmetjo 8 povratne ročice 10. Tlačna spiralna vzmet 8 leži v vzdolžnem utoru na zadnjem delu 24 plošče. Skozi njo potuje povratna ročica 10. Vzmet 8 je na sprednjem delu omejena z vertikalno gibljivo zaporo 7 vzmeti, na zadnjem delu vzmeti 8 pa je nameščena blokada 21 vzmeti, s katero nastavimo začetno elastičnost vzmeti 8, med vožnjo pa vsak upogib smučke preko premika povratne ročice 10 in na njej nameščene blokade 21 dodatno pritisne na vzmet 8, v kateri se shrani energija, da na koncu zavoja, ko se upogib smučke zmanjša, pomaga kar najhitreje zravnati smučko. Podobno vlogo ima tudi glavna delovna vzmet 16, nameščena v vzdolžnem utoru prednjega dela 1 plošče, ki pri neobremenjeni, to je neupognjeni smučki, elastično pritiska v preklopni sestav 5, ki se zato nahaja v skrajni legi, kot mu dopušča način vpetja preko vodil 23. V trenutku, ko se smučka upogne, se zmanjša razdalja med napenjalom 4 vzmeti 16 in preklopnim sestavom 5, vzmet 16 se skrči, shranjena energija pa poskrbi za kar najhitrejše vračanje smučke v vzravnano lego.

Z izbiro tipa vzmeti 16 in z nastavljivo regulacijo napenjanja vzmeti dosežemo želeni diagram obnašanja vzmeti, to je želeno odvisnost skrčka vzmeti od sile potiska. S finim regulatorjem v obliki aluminijastega bata 6 lahko tudi natančno določimo, pri kakšnem upogibu smučke se vzpostavi povratna zveza preko jeklene kroglice in kako se obnašanje smučke spremeni, ter kdaj, kako in za koliko se zmanjša možnost prostega upogiba smučke in se tako smučarju omogoči, da zunanja smučka zariše v sneg nekoliko večjo krožnico kot notranja, tako da sta krožnici koncentrični, razmaknjeni za razdaljo med razklenjenimi smučmi.

Podložna plošča po izumu omogoča izpeljavo idealnih zavojev, potem ko si smučar na podlagi danih in zahtevanih parametrov, kot so tehnika smučanja, hitrost vožnje, telesna teža in fizična moč, vrsta terena in podlage, primerno nastavi naslednje nastavljive parametre na podložni plošči:

- Jakost vzmeti v sprednjem delu plošče: jakost se nastavlja na napenjalu 4 vzmeti, točneje na nosilcu prednje ročice 15.

- Prijemališče povratne zanke in gravitacijskega elementa: se nastavlja v okencu 28 podložne plošče z vrtenjem finega regulatorja v obliki aluminijastega bata 6.

- Razmerje ročic vzvoda 12: omogočeno je zvezno nastavljanje dolžine gornje ročice vzvoda in s tem nastavljanje razmerja med spodnjo in zgornjo ročico vzvoda, ki predstavlja faktor ojačanja. Gibanje zadnje ročice 11 v smeri zadnjega dela smuči z vzvodom obrnemo v nasprotno smer in povečamo s faktorjem vzvoda. Razmerje spodnje in zgornje ročice vzvoda 1 : 3 v praksi pomeni, da pri velikem upogibu smučke in posledično premiku zadnje ročice 11 za 5 mm z vzvodom spremenimo smer in ga zvečamo s faktorjem 3, kar pomeni premik povratne ročice v smeri proti prednjemu delu smuči za več kot 15 mm.

Katera od sicer simetričnih smuči bo leva oziroma desna, se določi z razporeditvijo obeh kroglic in namestitvijo stranskih mehanskih omejevalnikov. V primeru, ko uporabimo eno samo jekleno kroglico, je določitev leve in desne smučke odvisna od tega, na katero stran namestimo daljši oziroma krajši stranski omejevalnik.

Claims (5)

1. Podložna plošča s funkcijo nastavitve asimetričnosti smuči z izrazitim stranskim lokom, ki je sestavljena iz sprednjega dela 1, zadnjega dela 24 in preklopnega sestava 5, za katero je značilno, da se nastavitev asimetričnosti, to pomeni določitev leve oziroma desne smučke, izvede v preklopnem sestavu (5), ki sestoji iz utežnega sklopa kroglic (17 in 18), dveh mehanskih omejevalnikov (25 in 26) ter ohišja, po katerem se premika fini regulator v obliki aluminijastega bata (6) z magnetom (19); da se utežni sklop, ki ga sestavljata ena jeklena kroglica (18) in ena mehka, lahko stisljiva kroglica (17) iz gume ali podobnih materialov, nastavi z razporeditvijo omenjenih dveh kroglic (17, 18) ter s pomočjo nastavitve mehanskih stranskih omejevalnikov (25 in 26); da gravitacijsko pogojeno gibanje kroglic (17 in 18) utežnega sklopa določi, katera smučka je v zavoju notranja in katera zunanja, ter da notranji smučki podložna plošča dovoli kar se da maksimalni upogib, medtem ko pri zunanji smučki zvezno omejuje upogibno linijo in ji tako v zavoju rahlo poveča radij krožnice, tako da sta sledi zavoja dve vzporedni krivulji, podobni odsekoma krožnic koncentričnih krogov, ki sta razmaknjeni za razdaljo med smučmi.

2. Podložna plošča po zahtevku 1, za katero je značilno, da je notranjost preklopnega sestava (5) vodotesna in da je nepredušnost zagotovljena s tesnili na stranskih omejevalnikih (25 in 26), s tesnilom ob vstopu aluminijastega bata (6) z magnetom (19) v notranjosti preklopnega sestava (5) in s tanko plastjo kaljenega stekla ali podobnih materialov na vrhu preklopnega sestava (5).

3. Podložna plošča po zahtevkih 1 in 2, za katero je značilno, da se podložna plošča pritrdi na smučko (2) v štirih prečnih linijah (I, II, II, IV) tako, da je pritrditev fiksna, in sicer izvedena z vijačno zvezo, samo v prvi liniji (I) na začetku sprednjega dela (1) plošče, medtem ko je v drugi liniji (II) luknja v sprednjem delu (1) podložne plošče posebne ovalne oblike in z uporabo dveh enostavnih distančnikov omogoča manjše vzdolžno gibanje, v zadnjih dveh linijah (III in IV) pa je zadnji del (24) podložne plošče pritrjen na smučko (2) s pomočjo večjih distančnikov in posebno oblikovanih utorov (20) na zadnjem delu (24) plošče, tako da je v zadnjih treh linijah (II, II, IV) pritrditev vzdolžno elastična in omogoča maksimalni naravni upogib obremenjene smučke, pri čemer se podložna plošča, odvisno od obremenitve in posledično od upogiba smučke, vzdolžno premika po njej; da se pri upogibanju smučke podložna plošča tudi s pomočjo dveh prečnih izrezov (9) na sprednjem delu (1) in zadnjem delu (24) plošče prosto premika in prilagaja zgornji upognjeni ploskvi smučke, pri čemer je maksimalni premik zadnjega dela (24) podložne plošče pri maksimalnem upogibu smučke več kot 5 mm; da je za zmanjšanje trenja pod zadnjim delom (24) plošče nameščena tanka podloga (27) iz nerjavne pločevine debeline 0,4 mm.

4. Podložna plošča po zahtevkih od 1 do 3, za katero je značilno, da ima sprednji del (1) plošče v sredini izdelan vzdolžni utor, po katerem potuje ročica (14) napenjala (4) glavne delovne vzmeti (16); da je napenjalo (4) sestavljeno iz ohišja, ki je privijačeno na sprednji del smuči, ter iz prečno vpetega nosilca (15) ročice (14), ki je narejen tako, da omogoča spreminjanje dolžine ročice (14) in s tem napenjanje vzmeti (16); da vzmet (16) elastično pritiska na preklopni sestav (5), ki ima prečni utor, po katerem zaradi gravitacije pri nagibanju smuči potujeta jeklena kroglica (18) in mehka kroglica (17).

5. Podložna plošča po zahtevkih od 1, do 4, za katero je značilno, da se pri notranji smučki v zavoju vzpostavi zveza med napenjalom (4), nosilcem (15) ročice (14), ročico (14), vzmetjo (16), preklopnim sestavom (5), mehko kroglico (17), finim regulatorjem v obliki aluminijastega bata (6), povratno ročico (10) z vzvodom (12); da se pri upogibu smučke podložna plošča premakne vzdolžno po smučki in preko spodnje zadnje ročice (11) pritisne na vzvod (12) v ohišju (13), kar povzroči delovanje vzvoda (12), ki obrne smer gibanja, saj se povratna ročica (10) giblje v nasprotni smeri kot podložna plošča, ter, odvisno od razmerja ročic vzvoda, zveča amplitudo premika zadnjega dela (24) plošče; da se pri ekstremnem upogibu smučke zadnji konec podložne plošče premakne tudi več kot 5 mm v smeri zadnjega dela smuči, kar pri razmerju ročic vzvoda 1 : 3 pomeni, da se povratna ročica (10) pomakne v smeri proti prednjemu delu smuči za več kot 15 mm; da je na začetku povratne ročice (10) nameščen fini regulator v obliki aluminijastega bata (6) z magnetom (19), ki glede na amplitudo gibanja povratne zanke bolj ali manj pritiska na kroglici (17 in 18); da je zaradi lahke stisljivosti mehke kroglice (17) pri vzpostavljeni povratni zanki preko kroglice (17) upogib smučke praktično neoviran in posledično maksimalen.

6. Podložna plošča po zahtevkih od 1 do 5, za katero je značilno, da se pri zunanji smučki v zavoju zveza med krajnima elementoma, to je med napenjalom (4) in vzvodom (12), vzpostavi preko jeklene kroglice (18), ki jo vzvod (12) preko povratne ročice (10) s finim regulatorjem v obliki aluminijastega bata (6) z magnetom (19) potiska v ohišje preklopnega sestava (5), ki je s pomočjo distančnikov vpet v vodila (23) na prekrivni plošči (3); da omenjeno vpetje preklopnega sestava (5) omogoča vzdolžno gibanje preklopnega sestava (5) le v smeri proti glavni delovni vzmeti (16); da večji upogib smučke povzroči večji pritisk prednje strani preklopnega sestava (5) v delovno vzmet (16), katere jakost se nastavi z nosilcem (15) ročice (14); da magnet (19) poskrbi za centriranje jeklene kroglice (18) točno v središče bata (6).

7. Podložna plošča po zahtevkih od 1 do 6, za katero je značilno, da se s primerno izbiro tipa glavne delovne vzmeti (16) in nastavljivo regulacijo napenjanja vzmeti z napenjalom (4) doseže želeni diagram odvisnosti skrčka vzmeti od sile potiska, medtem ko se s finim regulatorjem napenjanja vzmeti v obliki aluminijastega bata (6) natančno določi, pri kakšnem upogibu smučke se vzpostavi povratna zveza preko jeklene kroglice (18) ter kdaj, kako in za koliko se zmanjša možnost prostega upogiba smučke in s tem smučarju omogoči, da zunanja smučka zariše v sneg nekaj večjo krožnico kot notranja in sta tako krožnici koncentrični, razmaknjeni za razdaljo med razklenjenimi smučmi.

8. Podložna plošča po zahtevkih od 1 do 7, za katero je značilno, da imata v vsakem zavoju tako notranja kot zunanja smučka sklenjeno povratno zanko, in sicer zunanja smučka preko jeklene kroglice (18), notranja smučka pa preko mehke kroglice (17), tako da je poskrbljeno za kar najhitrejše iznihanje neželenih vibracij prednjega in zadnjega dela smuči.

9. Podložna plošča po zahtevku 1, za katero je značilno, da so sprednji del (1), zadnji del (24) in preklopni sestav (5) prednostno izdelani iz plastičnih mas, aluminija, raznih zlitin ali kompozitnih materialov in je nanje privijačena nekaj milimetrov debela prekrivna plošča (3) iz aluminija, zlitin ali podobnih materialov.

10. Podložna plošča po zahtevkih 1, 3, 4, 7 in 9, za katero je značilno, da ima izvedba podložne plošče, namenjena izvajanju ekstremnih zareznih zavojev in za tekmovanja v slalomu, to pomeni za izvajanje zavojev s kar najmanjšimi možnimi radiji pri velikem kotu nastavka smuči na snežno podlago, kjer se zahteva večja razlika upogiba med notranjo in zunanjo smučko, preklopni sestav (5) z eno samo jekleno kroglico (18), ki je omejena na eni strani s kratkim stranskim omejevalnikom (25, 26), na drugi strani pa z dolgim stranskim omejevalnikom (30).

11. Podložna plošča po zahtevku 10, za katero je značilno, da primerno dušenje vibracij pri zunanji smučki zagotovi vzpostavljena povratna zveza preko jeklene kroglice (18), medtem ko za primerno dušenje vibracij pri notranji smučki, pri kateri se povratna zanka ne vzpostavi, saj se fini regulator v obliki aluminijastega bata (6) prosto giblje po preklopnem sestavu (5) mimo umaknjene jeklene kroglice (18), poskrbita prednje napenjalo (4) glavne delovne vzmeti (16) in vzmet (16), ki deluje kot amortizer za prednji del smuči, zadnji del smuči pa uporablja kot amortizer vzpostavljeno elastično vezo med zadnjim vzvodom (12) in povratno ročico (10) ter tlačno spiralno vzmetjo (8) povratne ročice (10); da vzmet (8) leži v vzdolžnem utoru na zadnjem delu (24) podložne plošče in da skozi njo potuje povratna ročica (10); da je vzmet (8) je na sprednjem delu omejena z vertikalno gibljivo zaporo (7), na zadnjem delu vzmeti (8) pa je nameščena blokada (21) vzmeti, s katero se nastavi začetna elastičnost vzmeti (8); da med vožnjo vsak upogib smučke preko premika povratne ročice (10) in na njej nameščene blokade (21) dodatno pritisne na vzmet (8), v kateri se shrani energija, da na koncu zavoja, ko se upogib smučke zmanjša, pomaga kar najhitreje vzravnati smučko; da za hitrejše vzravnavanje smuči dodatno skrbi glavna delovna vzmet (16), nameščena v vzdolžnem utoru prednjega dela (1) plošče, ki pri neobremenjeni in zato neupognjeni smučki elastično pritiska v preklopni sestav (5), ki se zato nahaja v skrajni legi, kakršno mu dopušča način

5 vpetja preko vodil (23), ter da se v trenutku, ko se smučka upogne, zmanjša razdalja med napenjalom (4) vzmeti in preklopnim sestavom (5), vzmet (16) se skrči, shranjena energija pa poskrbi za kar najhitrejše vračanje smučke v vzravnano lego.