SI20480A - Priprava in postopek za obdelavo električno prevodnega brezkončnega materiala - Google Patents

Abstract

Opisana je priprava za obdelavo električno prevodnega brezkončnega materiala (3), kot je žica, predvsem bakrena žica. Priprava po izumu obdeluje omenjeni material med gibanjem brezkončnega materiala v smeri njegovega raztezanja in se lahko uporabi za segrevanje ali žarjenje na mehko brezkončnega materiala ali čiščenje njegove površine. Priprava po izumu obsega kontaktno pripravo (15) za električno kontaktiranje premikanega brezkončnega materiala (3) in elektrodno razmestitev (17), ki je nameščena v oddaljenosti od brezkončnega materiala (3) in ki vsaj delno objema brezkončni material. Prostor (11) za plinsko razelektritev se nahaja med brezkončnim materialom (3) in elektrodno razmestitvijo (17) in je napolnjen z reaktivnim plinom. Napetost se priključi skozi kontaktno pripravo (5) in elektrodno razmestitev (17) in omenjeni prostor (11) za plinsko razelektritev. Tako se lahko izvaja električna plinska razelektritev, da se obdeluje brezkončni material (3).ŕ

Description

MAG MASCHINEN- UND APPARATEBAU AG

Priprava in postopek za obdelavo električno prevodnega brezkončnega materiala

Izum se nanaša na pripravo in postopek za obdelavo, predvsem čiščenje ali/in segrevanje električno prevodnega brezkončnega materiala med njegovim premikanjem v njegovi vzdolžni smeri.

Poznana priprava te vrste se uporablja, da se pri izdelavi žičnega materiala, kot je npr. bakrena žica, žični material žari na mehko pred postopkovnim korakom za zmanjšanje premera žičnega materiala s preoblikovanjem s pomočjo vlečenja. Nadalje se poznana priprava uporablja zato, da se žični material pred njegovo preplastitvijo z izolimim materialom očisti, da se omogoči dober oprijem izolimega materiala, ki se nanese npr. z lakiranjem. Poznana priprava obsega žarilno peč, ki je izoblikovana kot cev in skozi katero se transportira brezkončni material. Cev se segreva npr. z uporovnim gretjem in prenaša toploto s sevanjem ali konvekcijo na skozi premikajoči se brezkončni material, da se le-ta žari na mehko. Nadalje pri tem segrevanju onesnaženja na površini brezkončnega materiala izparijo, pri čemer se ta očiščujoči učinek lahko stopnjuje, s tem da se v peči vzdržuje posebna plinska atmosfera, npr. vodna para.

Da se doseže željeno segretje žičnega materiala, se mora žični material v peči zadrževati vnaprej določeni čas. Če naj se za dvig prepustnosti priprave zviša hitrost premikanja brezkončnega materiala, se mora ustrezno povečati dolžina priprave.

Pomanjkljivost znane priprave je torej njena povečana potreba po prostoru kot tudi povišana potreba po energiji za ogrevanje peči pri povišani prepustnosti.

Naloga izuma je v tem, da se pripravi priprava za obdelavo brezkončnega materiala zgoraj opisane vrste, ki tudi pri povišanih hitrostih premikanja brezkončnega materiala omogoča učinkovito obdelavo.

V skladu z izumom je predvidena priprava za obdelavo električno prevodnega brezkončnega materiala med njegovim potovanjem v njegovi vzdolžni smeri skozi pripravo, ki obsega razmestitev elektrod, ki so nameščene odmaknjeno od brezkončnega materiala in ga vsaj delno objemajo. Zatem je med brezkončnim materialom m razmestitvijo elektrod nastali prostor za plinsko razelektritev napolnjen z reaktivnim plinom. Nadalje je predvidena kontaktna priprava za vzpostavljanje električnega kontakta s premičnim brezkončnim materialom in z vzpostavljanjem električne napetosti med kontaktno pripravo in razmestitvijo elektrod se plinska razelektritev lahko povzroči v prostoru za plinsko razelektritev. Ta plinska razelektritev tvori plazmo v prostoru za plinsko razelektritev, to se pravi, da se tam tvorijo električno nabiti delci.

Ker brezkončni material, ki je v dotiku s kontaktno pripravo, pri tem sam deluje kot elektroda, del električno nabitih delcev, ki se tvorijo v reaktivnem plinu in se z napetostjo pospešijo, neposredno zadeva brezkončni material in nanj izvaja učinek obdelovanja. Tako lahko to obstreljevanje brezkončnega materiala z nabitimi delci vodi npr. do čiščenja površine brezkončnega materiala ali/in v celoti segreva brezkončni material.

Priprava se po izumu prednostno uporabi, da se kovinski žični material, predvsem bakrena žica, žari na mehko pred korakom vlečenja za zmanjšanje prereza žičnega materiala ali/in se pred korakom preplastitve žičnega materiala z izolimim materialom očisti površina žičnega materiala ali/in se žični material v celoti segreje pred korakom preplastitve.

Razmestitev elektrod ima prednostno valjasto geometrijo, skozi katero se brezkončni material razteza v bistvu osno in premočrtno. Na ta način se pripravi elektrodna razporeditev, ki v bistvu popolnoma obsega brezkončni material, tako da se lahko doseže plinska razelektritev, ki je v bistvu enakomerna v obodni smeri okoli brezkončnega materiala, in s tem z vseh strani enakomerna obdelava materiala. Nadalje se lahko z ustrezno določitvijo dolžine valjaste geometrije vzpostavi jakost obdelave, ki je prilagojena hitrosti premikanja brezkončnega materiala skozi pripravo.

Tlak reaktivnega plina, ki se razlikuje od tlaka okolice, se nato v prostoru za plinsko razelektritev lahko nastavi za boljše krmiljenje plinske razelektritve teda, ko je predvidena posoda, ki v bistvu plinodržno obdaja prostor za plinsko razelektritev. V to posodo vstopa brezkončni material pri svojem premikanju skozi pripravo skozi vstopno zapornico in ponovno izstopi skozi izstopno zapornico. Vstopna zapornica oz. izstopna zapornica zagotavlja zadostno tesnilno funkcijo med posodo in premikajočim se brezkončnim materialom in naj pusti brezkončni material potovati skozi s kar se da majhnim trenjem.

Če gre pri brezkončnem materialu za žico, se lahko vstopna zapornica ali/in izstopna zapornica izvedeta s kamnom za vlečenje, kot se običajno uporablja za vlečenje žice. Taksen vlečni kamen se označuje tudi kot vlečna šoba ali vlečna luknja. Notranji premer je pri tem prilagojen zunanjemu premeru žice na ta način, da po eni strani med žico in kamnom za vlečenje v bistvu ni špranje in po drugi strani med žico in kamnom za vlečenje obstoji kar se da majhno trenje, tako da v bistvu tudi ne prihaja do zmanjšanja zunanjega premera žice zaradi preoblikovanja med potovanjem skozi vlečni kamen.

Da se prepreči vstop okoliškega zraka v prostor za plinsko razelektritev skozi vstopno zapornico oz. izstopno zapornico, se prednostno predvidi prostor z zaščitnim plinom, kije proti reakcijskemu prostoru omejen z vstopno zapornico oz. izstopno zapornico. Na ta način se lahko zagotovi, da skozi ustrezno zapornico vstopa le neškodljivi zaščitni plin v prostor za plinsko razelektritev. Plinski tlak v prostoru z zaščitnim plinom je lahko nižji kot v prostoru za plinsko razelektritev. Prednostno pa je tam tlak višji in vstop okoliškega zraka v prostor z zaščitnim plinom se lahko prepreči celo tedaj, ko je tlak tam višji od normalnega tlaka.

Zadnji prostor za zaščitnim plinom, v katerega brezkončni material vstopa po svoji obdelavi, se lahko predvidi tudi za hlajenje obdelanega brezkončnega materiala. Nato se v prostoru za zaščitni plin nahajajoči se zaščitni plin prednostno sam hladi ali/in je zaradi povečanja prenosa toplote od brezkončnega materiala prednostno pod povišanim tlakom.

Nadalje se lahko za hlajenje obdelanega brezkončnega materiala predvidi tekočinska kopel, predvsem vodna kopel, v katero brezkončni material vstopa neposredno po svoji obdelavi v prostoru za plinsko razelektritev. Prednostno obdelani brezkončni material vstopa v tekočinsko kopel, potem ko je šel skozi zadnji prostor z zaščitnim plinom, s čimer se lahko v veliki meri prepreči vdor tekočine iz tekočinske kopeli skozi izstopno zapornico v prostor za plinsko razelektritev.

Da se pripravi kar se da opredeljena plinska razelektritev, je prednostno predviden plinski dovod za dovajanje reaktivnega plina z vnaprej določeno sestavo plina v prostor za plinsko razelektritev. Dovajanje plina se lahko pri tem izvede neposredno v posodo. Prednostno pa se vsaj del dovedene količine plina dovaja prostoru z zaščitnim plinom, kjer deluje kot zaščitni plin. Nato plin prestopi skozi vstopno zapornico oz. izstopno zapornico iz prostora z zaščitnim plinom v posodo, da tam deluje kot reaktivni plin. Ta izvedba omogoča določitev vstopne zapornice oz. izstopne zapornice, ki je posebno brez trenja, ne da bi tuji plini vdirali v prostor za plinsko razelektritev.

Količina plina, ki je dovedena prostoru za plinsko razelektritev, se prednostno lahko uravnava in sicer v odvisnosti od signala senzorja za plinski tlak, ki zajema tlak v prostoru za plinsko razelektritev.

Tlak v prostoru za plinsko razelektritev se lahko nadalje z odčrpavanjem s pomočjo vakuumske črpalke zniža pod okoliški tlak.

Reaktivni plin je prednostno argon ali/in dušik ali/in zrak.

Preprosta izvedba posode in razmestitve elektrod je možna potem, ko je sama razmestitev elektrod del plinodržne posode. Prednostno je nato razmestitev elektrod izvedena kot kovinska cev, ki tvori del plinodržne stene posode.

Razmestitev elektrod prednostno obsega množico delnih elektrod, ki prav tako vsaj delno obdajajo brezkončni material in ki so nameščene v smeri raztezanja materiala druga ob drugi in električno izolirano druga od druge. Na ta način se lahko med vsako posamezno delno elektrodo bi brezkončnim materialom izvede ločena plinska razelektritev, s čimer se lahko deluje nasproti nehomogenostim v jakosti obdelave vzdolž razmestitve elektrod.

Tok, ki se dovaja s pomočjo tokovnega vira za plinsko razelektritev, se prednostno določi tako, da je plinska razelektritev talilna razelektritev. Pri tem je prednostno, da je napetost, ki jo zagotavlja tokovni vir, enosmerna napetost, tako da se elektrodna razmestitev priključi kot anoda in brezkončni material kot katoda. Tako pri plinski razelektritvi v plazmi stvorjeni plinski ioni zadevajo brezkončni material in s tem pripomorejo k posebno intenzivni obdelavi.

Da se obdelava brezkončnega materiala nastavi na željeno jakost, je prednostno predviden temperaturni senzor, ki zajema temepraturo brezkončnega materiala po možnosti neposredno po njegovi obdelavi. Tok, ki ga zagotavlja tokovni izvir za plinsko razelektritev, se nato nastavi v odvisnosti od ugotovljene temperature, predvsem se uravnava.

Posebno enakomerna obdelava brezkončnega materiala se doseže na ta način, da se nihanja brezkončnega materiala glede na elektrodno razmestitev dušijo s pomočjo v ta namen predvidene dušilne priprave.

V nadaljnjem so podrobneje obrazloženi izvedbeni primer izuma na osnovi risb. Pri tem prikazujejo sl. 1 za žarjenje na mehko žičnega materiala uporabljeni prvi izvedbeni primer priprave po izumu v shematični predstavitvi in sl. 2 razmestitev elektrod pri nadaljnjem izvedbenem primeru priprave po izumu.

Sl. 1 prikazuje pripravo 1 po izumu, skozi katero se transportira brezkončni material, ki gaje treba obdelati, namreč bakrena žica 3. Glede na pripravo 1 je žica 3 uležajena s pomočjo vodilnega valja 5 na vstopni strani in vodilnega valja 7 na izstopni strani. Pogonska priprava, ki ni prikazana, premika žico vzdolž nje same v smeri, ki je prikazana s puščico 9. Obdelava žice 3 se izvede v prostoru 11 za plinsko razelektritev, v katerem poteka plinska razelektritev, obdajajoča žico 3. Pri tej plinski razelektritvi deluje žica 3 kot katoda, za kar je preko vodilnega valja 5 na vstopni strani povezana z drsalnim kontaktom, ki ni predstavljen, in tokovnim vodom 13 s tokovnim virom 15. Tokovni vod 13 nadalje leži na potencialu mase te priprave. Anodo plinske razelektritve tvori jeklena cev v obliki krožnega valja, skozi katerega žica 3 poteka središčno. Jeklena cev 17 je preko voda 19 električno povezana pozitivnim polom tokovnega dela 15. Z napetostjo, ki jo daje tokovni vir 15, se lahko prižge plinska razelektritev v prostoru 11 za plinsko razelektritev, ki nato enakomerno gori, s tem da ustrezno določeni in prednostno nastavljivi predupor v tokovnem viru 15 omejuje tok razelektritve.

Da se lahko v prostoru za razelektritev zagotovi plinska atmosfera, ki je primerna za željeno plinsko razelektritev, je ta prostor obdan s podtlačno posodo 21, ki je v bistvu plinodržna. Pri tem je jeklena cev 17 sama del podtlačne posode 21. Na čelna konca jeklene cevi 17 se nanjo s pomočjo plinodržne prirobnične povezave priključujeta izolima kosa 23 oz. 25, pri čemer izolimi kos 23, kije obrnjen proti sprednjemu vodilnemu valju 5, nosi vstopno zapornico 27 za žico 3 in izolimi kos 25, ki je obrnjen proti zadnjemu vodilnemu valju 7, nosi izstopno zapornico 29 za žico 3.

Vstopno zapornico 27 in izstopno zapornico 29 vsakokratno tvori kamen za vlečenje iz diamanta ali kakega drugega trdega materiala. Tovrstni kamni za vlečenje, ki se jim pravi tudi šoba za vlečenje ali luknja za vlečenje, se običajno uporabljajo za preoblikovanje žice 33 pri vlečenju žice. Notranji premer kamnov 27, 29 za vlečenje je pri tem izbran tako majhen, da je prehod plina v reži med žico 3 in kamnom 27, 29 za vlečenje kar se da neznaten, je pa tako velik, da je trenje med kamnom 27, 29 za vlečenje in žico 3 prav tako neznatno. Podtlačna posoda, ki jo tvorijo jeklena cev 17, izolima kosa 23, 25, vstopna zapornica 27 in izstopna zapornica 29 in obdaja prostor 11 za plinsko razelektritev, se lahko evakuira preko voda 31 za evakuiranje, ventila 33, ki se lahko krmili glede na pretok, in vakuumske črpalke 35.

Kot reaktivni plin za plinsko razelektritev se uporabi dušik, ki se odvzema od dovoda 37 za plin iz shranjevalne posode 39 in se dovaja podtlačni posodi 21. Da se prepreči dostop okoliškega zraka do prostora 11 za plinsko razelektritev preko zapornic 27, 29, je pred vstopno zapornico 27 nameščen prostor 41 z zaščitnim plinom, skozi katerega poteka žica 3 pred svojim vstopom v posodo 21 in je obdan s podaljškom 43 izolimega kosa 23, ki proti žici tesni s pomočjo nadaljnjega kamna 45 za vlečenje. Po izstopu iz posode 21 obdelovana žica 3 vstopi v posodo 47 z zaščitnim plinom, ki je obdana s podaljškom 49 izolimega kosa 25, ki je proti žici 3 zatesnjen z nadaljnjim kamnom 51 za vlečenje. Da se posodi 41 in 47 z zaščitnim plinom napolnita z dušikom, ima vod 37 za dovod plina dovodna voda 55 oz. 57, ki sta s shranjevalno posodo 39 povezana preko ventilov 51 oz. 53, ki se lahko krmilita glede na pretok. Iz posod 41 in 47 za zaščitni plin prehaja dušik skozi zapornici 27 in 29 v posodo 21, iz katere se ponovno črpa preko voda 31 za evakuiranje, ventila 33, ki se lahko krmili glede pretoka, in vakuumske črpalke 35. Dovod 37 plina nadalje obsega nadaljnji dovodni vod 59, po katerem se dušik lahko vodi preko nadaljnjega ventila 61, ki se lahko krmili glede na pretok, iz shranjevalne posode 39 neposredno v posodo 21. Plinski tlak v posodi 21 zajema tlačni senzor 63, katerega izhodni signal se dovaja krmilni pripravi 65 plinskega dovoda 37. V odvisnosti od zajetega plinskega tlaka v posodi 21 krmilna priprava 65 krmili ventile 33, 51, 53 in 61, ki se lahko krmilijo glede na pretok, da se v posodi 21 nastavi plinski tlak, ki je primeren za plinsko razelektritev v prostoru 11 za plinsko razelektritev.

Znotraj posode 21 je v področju, ki je obrnjeno proti zadnjemu vodilnemu valju 7, blizu čelnemu koncu prostora za plinsko razelektritev nameščen sevalni senzor 67, ki je obrnjen proti žici 3 in zajema toplotno sevanje, ki ga seva žica 3, da se odtod določi temperatura žice 3 v bistvu neposredno po njeni obdelavi v prostoru 11 za plinsko razelektritev. Ustrezen temperaturni signal se preko signalnega voda 69 dovaja tokovnemu viru 15, ki tok, ki se zagotavlja preko tokovnih vodov 13, 17, za vzdrževanje plinske razelektritve v odvisnosti od temperaturnega signala naravna tako, da ima žica 3 želj eno temperaturo po obdelavi s plinsko razelektritvijo.

Neposredno po obdelavi po potrebi zelo vroča žica 3 vstopa preko izstopne zapornice 29 v prav tako z zaščitnim plinom napolnjeno posodo 47. V posodi 47 z zaščitnim plinom se nahaja dušik pri povišanem tlaku, ki lahko npr. leži tudi nad tlakom okolice. Segreta žica 3 odda vsaj del toplote dušiku v prostoru 47 z zaščitnim plinom preko konvekcije, s čimer se žica 3 ohladi. Iz prostora 47 z zaščitnim plinom vstopi žica 3 skozi kamen 51 za vlečenje v vodno kopel 71, v katerem se končno ohladi na temperaturo okolice. Iz vodne kopeli 71 izstopa žica 3 nato preko še enega kamna 73 za vlečenje in prihaja v dotik z okoliškim zrakom. S hlajenjem v prostoru 47 z zaščitnim plinom in v vodni kopeli 71 se prepreči reakcija segrete obdelane žice 3 z okoliškim zrakom, ki bi se lahko npr. pokazala z obarvanjem zaradi visoke temperature.

Vodilni valj 7 na vstopni strani je obešen na elastično dušilno vzmet 75, ki žico 3 skupaj z dovajalno pripravo za žico 3, ki ni prikazana, drži pod mehansko napetostjo tako, da se dušijo nihanja žice 3 glede na jekleno cev 17, ki deluje kot anoda plinske raz9 elektritve. Tako se omogoča enakomerno gorenje plinske razelektritve in s tem enakomerna obdelava žice 3.

Z opisano pripravo so se na mehko žarile žice, ki so bile otrjene s predhodnim vlečenjem, tako da so zatem ponovno dopuščale raztezanje nad okoli 30 %. Pri tem se je skozi pripravo predvsem žica s premerom 0,25 mm dovajala s hitrostjo 100 m/min. Žica s premerom 0,5 mm seje vodila s hitrostjo 50 do 85 m/min. in žica s premerom 1 mm s hitrostjo 15 do 20 m/min. Za plinsko razelektritev so se parametri prav tako spreminjali. Tako seje uporabil argon pri 7,9 mbar in seje dovajal tok 1 A pri 800 V. Prav tako se je uporabil N₂ pri 1,8 mbar do 4,9 mbar, 0,5 A do 1,0 A pri 850 V do 1100 V kot tudi zrak pri 2,0 mbar in 0,5 A do 1,0 A pri nekako 780 V do 1000 V. Pri vseh opisanih pogojih so bile lahko žice uspešno obdelane, to se pravi žarjene na mehko, tako da so dopuščale raztezanje za preko 30 %.

V nadaljnjem je pojasnjena varianta priprave, ki je predstavljena na sl. 1. Po svoji zgradbi in funkciji druga drugi ustrezajoče si komponente so označene z referenčnimi oznakami s sl. 1, vendar zaradi razlikovanja opremljene s črkami. Zaradi pojasnitve se sklicuje na celoten predhodni opis.

Na sl. 2 je predstavljena spremenjena izvedbena oblika namestitve elektrod. Pri tem obsega razmestitev elektrod tri delne elektrode 91, 93 in 95, ki jih vsakokratno tvori jeklena cev. Žica 3a, ki jo je treba obdelati, se razteza središčno skozi jeklene cevi 91, 93 in 95 in jeklene cevi 91, 93, 95 so nameščene z osnim razmikom druga od druge. Osni razmik med tremi cevmi 91, 93, 95 je vsakokrat premoščen s plinodržno nastavljenimi izolimimi cevmi 97 in 99, tako da so jeklene cevi 91, 93, 95 nameščene električno izolirano druga od druge. Jeklene cevi 91, 93 in 95 in izolimi cevi 97 in 99 skupaj tvorijo cevni del plinodržne posode 2la.

Vsaka izmed jeklenih cevi 91, 93, 95 obsega poseben prostor 1 la za plinsko razelektritev. Da se v teh prostorih 1 la za plinsko razelektritev vsakokrat izvede plinska razelektritev, je vsaka izmed jeklenih cevi 91, 93, 95 preko lastnega tokovodnika 101, 103 oz. 105 povezana s tokovnim virom 15a. Tokovni vir 15a ima za vsak tokovodnik 101, 103, 105 prirejen shematično predstavljen nastavljiv predupor 107. Tokovni vir 15a je preko tokovodnika 13a nadalje v stiku z žico 3a, ki jo je treba obdelati. Temperaturni senzor 67a daje temperaturni signal, ki ustreza temperaturi žice 3a, preko signalnega voda 69a tokovnemu viru 15a. Tokovni vir 15a krmili tokove, ki se preko tokovodnikov 101, 103, 105 dovajajo posameznim plinskim razelektritvam v prostorih 1 la za plinsko razelektritev, s spreminjanjem posameznih preduporov 107, tako da so posamezni plinskim razelektritvam dovajani tokovi enaki drug drugemu in s tem plinske razelektritve potekajo vsakokrat z enako jakostjo. Celotni tok plinskih razelektritev in s tem celotna jakost obdelave žice 3 a se v odvisnosti od temperaturnega signala, ki se dovaja preko signalnega voda 69a, nastavi tako, da ima žica 3a po svoji obdelavi željeno temperaturo. Jakost obdelave žice 3a se namreč spreminja vzdolž anode. Zato se s tremi kratkimi anodami 91, 93, 95 doseže po celotni dolžini enakomernejša obdelava žice 3a, kot je bilo to možno z eno samo anodo trojne dolžine.

Predhodno opisani izvedbeni primeri priprave se uporabljajo za žarjenje bakrene žice na mehko, Priprava pa se lahko uporabi tudi za čiščenje površine bakrene žice, da se na žici doseže npr. boljši oprijem izolimega materiala npr. izolimega laka. Nadalje se lahko s pomočjo priprave po izumu vsak poljuben kovinski žični material, kot se npr. uporablja za izdelavo poljubnih predmetov iz žice, obdela in predvsem očisti. Možna je tudi uporaba za modificiranje površine ali/in površinsko aktiviranje brezkončnega materiala. Nadalje se lahko obdeluje s pripravo tudi drug brezkončen material, ki nima krožnega prereza. Potem bi bilo potrebno le prilagoditi obliko razmestitve elektrod in geometrijo zapornic prerezu brezkončnega materiala.

S pripravo po izumu se lahko obdelujejo tudi nekovinski, vendar električno prevodni materiali, kot so npr. oglena vlakna.

Nadaljnja uporaba priprave je v segrevanju prevodnega jedra kabla, predvsem tokovnega kabla, preden se preplasti z izolimim plaščem, predvsem neposredno pred vstopom jedra v ekstrudimo pripravo za nanašanje izolimega plašča.

Da se ojači hlajenje obdelanega brezkončnega materiala po njegovem izstopu iz prostora za plinsko razelektritev, se lahko plin ločeno hladi v prostoru za zaščitni plin, npr. s hladilno kačo, ki je nameščena v njem. Prostoru z zaščitnim plinom pa se lahko dovaja tudi hladilni zaščitni plin, predvsem v tekoči obliki, kot npr. tekoči dušik.

Pri predhodno opisanih izvedbenih primerih tvorijo elektrodno namestitev jeklene cevi, ki so same del podtlačne posode za prostor za plinsko razelektritev. To vodi do preproste zgradbe posode in elektrodne razmestitve. Vsekokakor je pri tem treba predvideti vsaj en del posode, namreč izolima kosa 23, 25, da se elektrodna razmestitev izolira od zapornic, ki se dotikata skozi premikam brezkončni material. Predvsem pri zapletenih izvedbah elektrodne razmestitve je lahko zatem prednostno, da se posoda v celoti izdela iz kovine in se skupaj z brezkončnim materialom poveže z maso. Nato se elektrodna razmestitev izdela kot ločena komponenta, ki se drži v notranjosti posode in je pri tem od nje električno izolirana.

Nadalje se prav tako lahko zamisli, da se stvori elektrodna razmestitev ne s prehodnimi cevmi, temveč se zato uporabi drug material, kot npr. žični pletež. Nato se namreč lahko enostavneje ustvarijo bolj zapletene elektrodne geometrije in skozi odprtine v elektrodnem materialu lahko poteka bolj intenzivna izmenjava plina s prostorom za plinsko razelektritev.

Claims (19)

1. Patentni zahtevki

   1. Priprava za obdelavo, predvsem čiščenje ali/in segrevanje, električno prevodnega brezkončnega material (3) med njegovim premikanjem skozi pripravo v smeri (9) njegovega raztezanja, označena s tem, da ta priprava obsega kontaktno pripravo (5) za vzpostavljanje električnega kontakta s premikanim brezkončnim materialom (3) in elektrodno razmestitev (17; 91, 93, 95), kije nameščena v oddaljenosti od brezkončnega materiala (3) in le-tega vsaj delno obdaja, pri čemer se v prostoru (11) za plinsko razelektritev, ki se nahaja med brezkončnim materialom (3) in elektrodno razmestitvijo (17; 91, 93, 95) in je napolnjen z reaktivnim plinom, s priključitvijo električne napetosti med kontaktno pripravo (5) in elektrodno razmestitvijo (17; 91, 93, 95) lahko povzroči električna razelektritev za obdelavo brezkončnega materiala (3).
2. 2. Priprava po zahtevku 1, označena s tem, da ima elektrodna razmestitev (17; 91, 93, 95) geometrijo cevnega valja, skozi katero se brezkončni material (3) premočrtno razteza v bistvu osno.
3. 3. Priprava po zahtevku 1 ali 2, označena s tem, daje predvidena posoda (21), ki v bistvu plinodržno obdaja prostor (11) za plinsko razelektritev in v katero vstopa brezkončni material (3) pri svojem premikanju skozi vstopno zapornico (27) in iz katerega izstopa skozi izstopno zapornico (29).
4. 4. Priprava po zahtevku 3, označena s tem, da vstopna zapornica (27) ali/in izstopna zapornica (29) obsega kamen za vlečenje, ki se lahko uporabi za vlečenje žice, z notranjim premerom, ki je zunanjemu premeru brezkončnega material (3) prirejen tako, da se zunanji premer brezkončnega materiala (3) pri prehodu kamna za vlečenje v bistvu ne zmanjša.
5. 5. Priprava po zahtevku 3 ali 4, označena s tem, daje predviden sprednji prostor (41) z zaščitnim plinom, ki je napolnjen z zaščitnim plinom in omejen z vstopno zapornico (27), iz katerega brezkončni material (3) vstopa v posodo (21), ali/in daje predviden z izstopno zapornico (29) omejeni zadnji prostor (47) z zaščitnim plinom, ki je napolnjen z zaščitnim plinom in v katerega vstopa brezkončni material (23) po svoji obdelavi, predvsem da se ohladi.
6. 6. Priprava po zahtevku 5, označena s tem, daje zaščitni plin pri višjem tlaku kot reaktivni plin in predvsem pod višjim tlakom, kot je normalni tlak.
7. 7. Priprava po zahtevku 5 ali 6, označena s tem, da je za hlajenje obdelanega brezkončnega materiala (3) predvidena tekočinska kopel (71), v katero vstopa brezkončni material (3) po izstopu iz zadnjega prostora (47) z zaščitnim plinom.
8. 8. Priprava po enem izmed zahtevkov 3 do 7, označena s tem, da je predviden dovod (37) za plin za dovajanje reaktivnega plina z vnaprej določeno plinsko sestavo v prostor (11) za plinsko razelektritev.
9. 9. Priprava po zahtevku 8, označena s tem, da plinski dovod (37) obsega vod (55, 57) za uvajanje plina kot zaščitnega plina v sprednji ali/in zadnji prostor (41, 47) z zaščitnim plinom posode (21), po katerem vstopa plin v posodo (21), da tam tvori preizkusni plin (reaktivni plin).
10. 10. Priprava po zahtevku 8 ali 9, označena s tem, da se dovedena plinska količina lahko uravnava v odvisnosti od s pomočjo senzorja (63) plinskega tlaka zajetega plinskega tlaka reaktivnega plina v prostoru (11) za plinsko razelektritev.
11. 11. Priprava po enem izmed zahtevkov 8 do 10, označena s tem, da reaktivni plin obsega argon ali/in dušik ali/in zrak.
12. 12. Priprava po enem izmed zahtevkov 3 do 11, označena s tem, daje elektrodna razmestitev (17; 91, 93, 95) del plinodržne posode (21).
13. 13. Priprava po enem izmed zahtevkov 1 do 12, označena s tem, da elektrodna razmestitev obsega množico delnih elektrod (91, 93, 95), ki so druga poleg druge v smeri (9a) raztezanje brezkončnega materiala (3a) in so druga od druge električno izolirane in na katere se vsakič lahko priključi električna napetost.
14. 14. Priprava po enem izmed zahtevkov 1 do 13, označena s tem, daje predviden tokovni vir (15), katerega en priključek je povezan s kontaktno pripravo (5) in katerega drugi priključek z elektrodno razmestitvijo (17; 91, 93, 95), in daje od tokovnega vira (15) dovajani tok določen tako, daje plinska razelektritev tlilna razelektritev.
15. 15. Priprava po zahtevku 14, označena s tem, da je električna napetost enosmerna napetost, predvsem enosmerna napetost v pulzih, in je predvsem elektrodna razmestitev (17) priključena kot anoda in brezkončni material (3) kot katoda plinske razelektritve.
16. 16. Priprava po zahtevku 14 ali 15, označena s tem, daje temperaturni senzor (67) za zajetje temperature brezkončnega materiala (3) predviden v prostoru (11) za plinsko razelektritev ali v bistvu pri izstopu iz prostora (11) za plinsko razelektritev in se tok lahko nastavi v odvisnosti od zajete temperature.
17. 17. Priprava po enem izmed zahtevkov 1 do 16, označena s tem, daje predvidena dušilna priprava (75) dušenje nihanj brezkončnega materiala (3) glede na elektrodno razmestitev (17; 91, 93, 95).
18. 18. Postopek za obdelavo električno prevodnega brezkončnega materiala (3), predvsem s pomočjo priprave po enem izmed zahtevkov 1 do 17, označen s tem, da obsega korake:

    dovajanje brezkončnega materiala (3) in transportiranje brezkončnega materiala (3) v smeri (9) njegovega raztezanja, zagotavljanje električne plinske razelektritve v prostoru (11) za plinsko razelektritev in vodenje brezkončnega materiala (3) skozi prostor (11) za plinsko razelektritev zaradi obdelave brezkončnega materiala (3) med njegovim transportom skozi prostor (11) za plinsko razelektritev.
19. 19. Uporaba postopka po zahtevku 18 za obdelavo kovinskega žičnega materiala, predvsem bakrene žice, označena s tem, da postopek služi temu, da se žični material pred ali/in po koraku vlečenja za zmanjšanje prereza žičnega materiala žari na mehko ali/in da se pred korakom preplastitve žičnega materiala površina žičnega materiala očisti ali/in se žični material segreje.